Žegnanjska košarica: 5 obveznih jedi in sodobni dodatki

Velika noč je pravzaprav edini praznik, ki kot obrok povzdiguje zajtrk. Jedi, ki pridejo na mizo, verujoči dan prej nesejo k blagoslovu v lepo okrašeni košari in potem tudi posebej spoštljivo ravnajo z njimi. Za mnoge druge je to predvsem lep etnološki običaj, poln veselja zaradi mladega letnega časa, ko vse cveti in odganja, in priložnost, da se družina znova zbere skupaj za mizo.

Košarica

Ni zapovedi, kakšna mora biti. V navadi sicer je, da je to košara, ki je ne uporabljamo za druga opravila, še zlasti ne taka, ki bi jo nepopravljivo umazala – vso hrano bomo sicer zavili, ampak vseeno ravnamo higiensko skrbno.

Mnogi uporabijo že malo pozabljene pletene košare za v trgovino, kdor pa ima posebno veselje z etnološkimi stvarmi (h katerim blagoslov jedi nedvomno spada), gre lahko na lov za košaro, imenovano holandarica. Ta je edina, za katero smo odkrili zapise, posebej povezane z veliko nočjo. Gre za kvadratno košaro, ki ima zgoraj pod robom poslikan ornament, navadno na temni podlagi. Opazili smo jo v Rokodelskem centru Ribnica.

Prtiček

Hrano, ki je obvezno zavita, vedno dodatno pokrijemo s prtičkom. Tradicija veleva, da so ročno izvezeni, navadno se ob robu niza cvetlični motiv, res pravi pa imajo na sredi podobo jagnjeta, enega najpomembnejših simbolov tega največ­jega krščanskega praznika.

Pet obveznih jedi

Naštejmo: v košarici k blagoslovu nujno romajo pirhi, že kuhane prekajene mesnine, očiščena korenina hrena, kruh, ki je navadno bogatejši, ter seveda nekaj sladkega, navadno je to potica. Večina ima najraje orehovo, ki ustreza vsakemu prazniku, ker pa gre za slavje pomladi, je lahko tudi pehtranova, kajti to zelišče je na domačih vrtovih že dobilo zagon.

Med neobveznimi dodatki imajo ženske najraje šopek pomladnega cvetja, ki ga položijo kar na pokrito košarico. Najbolj tradicionalne so starinske narcise, podobne goliškim, oljčna vejica ali drugo zelenje, pogosto tudi cvetoča kutina ali zgodnejše cvetoče slive in češnje. Za otroke velja dodati kaj čokoladnega, kot je zajček ali jajčka, z mislijo na to, kaj nam bo naslednje jutro prijalo pri zajtrku, pa tudi kak sadež, recimo pomarančo ali jabolko.

Velikonočna miza naj bo pogrnjena slovesno: z najboljšim prtom, lepim šopkom in izbranim priborom. Ne pozabimo na prtičke – lahko skrivajo tudi majhno darilce. FOTO: dulezidar/Getty Images

Kdaj in kako pojemo?

Velikonočni zajtrk je edini, ki ima kot tak svoje ime in mesto v letnem koledarju: nobenega drugega praznika ni, ki bi predvideval, da se družina zbere za mizo že zjutraj. Kakšen je tradicionalni način, ceremonija? Vse jedi, ki so bile prejšnji dan blagoslovljene v cerkvi, na hladnem počakajo na velikonočno jutro.

Ponekod imajo navado, da zjutraj, pred zajtrkom, vso hrano razdelijo na pol: eno polovico pojejo na veliko noč, drugo naslednjo nedeljo. Spet drugje ne nosijo v cerkev vse hrane, ampak jo razdelijo že vnaprej, kar je praktično tudi zaradi teže košare: ta je včasih tako težka, da jo drobnejši ljudje komaj vlačijo za sabo.

Velikonočna miza mora biti pogrnjena slovesno: najboljši prt, bogat šopek, najboljši pribor in krožniki, kar jih imamo. Če pripravljamo kavo in čaj, je to tudi skoraj edina priložnost, da na mizo postavimo čajnik in kavno ročko iz servisa, ki smo ga dobili ob poroki pred več deset leti, na primer. Vsak mora dobiti tudi prtiček, zaradi jajc, še posebej lepo je, če ga oblikujemo v ličen pogrinjek. Lahko se v njem skriva tudi darilce za jedca.

Pa še ena podrobnost, ki ji nekje strogo sledijo: odpadki ne smejo romati v smeti, ampak jih je treba bodisi razdeliti med domače živali, bodisi skuriti. To je seveda malo težje v gospodinjstvih, kjer nimajo štedilnika na drva ali kmečke peči, zato to dodajamo samo kot opombo.

Tudi pijača in voda?

Pri tem vprašanju se mnenja najbolj krešejo in razlikujejo od družine do družine, od kraja do kraja. Resnica je, da se pogosto v košarici znajde manjša steklenica vina. Tam, kjer prisegajo na šegav pristop, tudi pivo ali kaj podobnega – zakaj pa ne, navsezadnje, saj je vino pomemben del mašnega obreda, pomlad pa tak čas, ko nekaj radosti mora biti dovoljene.

V nekaterih družinah v košarico dodajo še stekleničko vode, ki jo potem uporabijo za blagoslov doma: ker je vključena v obred, premosti iskanje posebne, namenske vode, ki jo za to uporabljajo katoliki.

Onaplus.si: Ta velikonočna začimba ima več vitamina C kot jabolka