Na oddih k Bebi in Hani (1. del.)

Mati in hči, Beba in Hana, sta med najbolj priljubljenimi avtoricami v kulinarični prilogi Okusi, ki jo vsako soboto najdete v časniku Slovenske novice. Če se morata opredeliti na hitro, sta veganki, kajti to je najlažje in najbolj točno, vendar njun način življenja izvira iz ljubezni in spoštovanja življenja na splošno, ne iz prehranske mode. Nikogar nič ne silita. Še več, doma imata tri kokoške z nobel imeni – predstavljajte si, iz dnevnega prostora ravno suvereno pride črna Rosie – in tu in tam gre kako jajce tudi v promet. Ne bi pa želeli, pravita Beba in Hana, jesti industrijskega jajca v industrijski torti, ker nočeta sodelovati v načinu, kako ga je morala kura znesti. Hana tudi meni, da je med pridevnikoma ekološki in veganski prvi tisti, ki s seboj prinese več dobrega.

Njuna največja slast so sladice s še prav posebno željo, da bi vse tiste recepte, ki jih sprejemamo kot klasične, nujne, lahko predelali v okusno vegansko različico: potice, tiramisu, magdalenice, panna cotto, kuštravčke ... V alternativo, skratka. Teh idejic je polna tudi njuna knjiga: Nekaj sladkega. Še skoraj vroče, izdano 2015. Toplo priporočamo.

Mati, hči, deset živalc

»Že od malega imam zelo rada življenje. Nežna otroška leta sem preživela v hiški na vasi, zadnji v vrsti. V mesto smo se preselili z obljubami, kako lepo bo, ko bomo imeli svojo veliko hišo, ampak jaz sem v resnici vedno ostala sentimentalno vezana na vas in naravo, ki jo je obdajala. Iskala sem jo tudi v mestu; s sestro sva hodili v park, kjer sva čas preživljali pod veliko platano. Kot vidite, sem se še zlasti težko ločila od kokošk, ki smo jih imeli pri babici in dedku. Ko sem praznovala petdeseti rojstni dan, so me prijatelji spraševali, kaj si želim, češ da se bodo združili pri nakupu. Temeljito sem premislila in rekla – kokošnjak. Strašno so se smejali ... Kupili mi ga pa niso. Zato sem si ga dala narediti sama. Zdaj imamo tri kokoške. No, ob njih pa še dva kužka in pet mačk,« pripoveduje gostiteljica. Najbrž razumete, zakaj jo, kot pravi, prizadene, kadar se z življenjem ravna grdo. Predlaga, naj se zamislimo v povezanost, sobivanje v prijaznih ekosistemih. Pred­laga, skratka, naj včasih vklopimo nekaj rahločutnosti.



Hana je 23-letna študentka prava. Odločena za ta poklic od otroških let, ko so ji prvič razložili, kaj je njegova vsebina: njena specializacija bo okoljsko pravo, izvemo. Malo »trda« izbira za to mehko okolje, se pozanimamo. »Ne. Mislim, da se da na ta način narediti veliko dobrega,« stvarno pove. Hana se je v tem tandemu v zadnjih nekaj letih specializirala za fotografiranje, pritegnila pa jo je tudi peka; na mizi sta dva vabljiva primera: fokača z rožmarinom in kruh iz pšenice, ki je zrasla nad Koprom – oboje z domačimi drožmi, najnovejšim hišnim ljubljenčkom v Villi Muziki, kakor se reče njunemu morskemu pribežališču. Hana je tudi glavna za zelenjavni vrt, ki je našel prostor med grmovjem na prostranem vrtu. Iz prve roke si ogledamo poskus: dve visoki gredi, zasajeni z identičnimi rastlinami, pri čemer je ena od znotraj obložena z ovčjim filcem. Vrtičkarji, pozor: tako učinkovito zadržuje vodo, da so rastline v njej vsaj petkrat večje kot v sosednji.

Nadaljujte z branjem >>