Odprta Kuhinja

Tri dejstva o hidraciji

Happy beautiful young woman drinking water. Smiling caucasian female model holding transparent glass in her hand. Closeup. Focus on the arm
Odpri galerijo
A+   A-
Koliko spiti in koliko tekočine »pojesti«?


1. Bolje, da spijemo rahlo več vode kot premalo


Žejo občutimo, ko izgubimo 0,5 odstotka vode v telesu, in je znak rahle dehidracije, zato priporočam, da pijemo že prej. To je zlasti pomembno pri starostnikih in bolnikih, ki imajo te signale oslabljene. Rizična skupina so prav tako otroci, saj zaradi višje frekvence dihanja in večje porabe energije na kilogram telesne teže hitreje izgubljajo vodo. Razni telesni napori, intenzivna vadba in vročina pripomorejo k izgubi telesnih tekočin, še preden občutimo žejo. Zato je najbolje imeti s sabo steklenico vode, ki nas bo opomnila, da jo večkrat po malem pijemo. Vsekakor je bolje, da spijemo rahlo več vode kot premalo, saj se presežek izloči s sečem. Dober indikator tega sta tudi pogostost uriniranja in barva urina. Zaželeno je, da uriniramo na dve do štiri ure, urin pa mora biti bledo prozorne do svetlo rumene barve. Če je temne barve, je to znak ali okvare ledvic ali da smo spili premalo.

2. Potrebe po tekočini posameznika ne moremo posploševati


Podatki o potrebah po vodi se v literaturi razlikujejo, vrednost pa se giblje okoli osem skodelic ali 1,5 do tri litre na dan. Za moške je ta številka nekoliko višja, saj je delež vode v telesu pri njih večji kot pri ženskah. Vedeti moramo, da telo vode ne dobi le s pitjem, temveč je voda tudi produkt v oksidacijskih in presnovnih procesih v telesu, nekaj pa je dobimo še iz hrane. Ne bi se smeli preveč ravnati le po splošnih priporočilih, saj so potrebe odvisne od mnogih dejavnikov, med njimi presnovne aktivnosti, vrste in trajanja aktivnosti, okolja in klimatskih pogojev in prehrane. Vsekakor priporočam vsaj pitje priporočenih količin, vendar če smo zelo aktivni in izgubimo veliko vode s potom, je moramo tudi toliko več nadomestiti.

3. Sadje in hidracija


Tako sadje kot zelenjava sta poleg vseh hranil tudi dober vir vode. Po nekaterih podatkih je priporočeno uživanje 70–80 odstotkov vode iz tekočin, preostali del pa iz hrane. Med sadjem po vsebnosti vode vodijo lubenice in jagode, v katerih je okoli 92 odstotkov vode. Sledijo melone, breskve, ananas, brusnice, pomaranče ter maline z več kot 85 odstotki vode. Manj je imajo jabolka, hruške, češnje ter grozdje. Na zadnjem mestu je banana, ki vsebuje okoli 74 odstotkov vode. Pri zelenjavi prednjačijo kumarice in zelena solata s 96 odstotki vode. Sledijo bučke, redkev, zelena, paradižnik, zeleno zelje, cvetača, jajčevci, paprika in špinača z več kot 90 odstotki. Manj je imata korenje in grah, na zadnjem mestu pa je krompir z 79 odstotki.

Foto: Thinkstock

Preberite še: Vrnitev špricarja in tri ideje za pripravo

Datum Objave: 1.8.2018 ob 08:08

Več iz te teme:

Naročite se na e-novice:

Anja RutarAvtor na portalu Odprta kuhinja