Kako pravilno shranimo med

Konec leta 2017 so Združeni narodi na pobudo Čebelarske zveze Slovenije 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. Na omenjeni dan se je leta 1734 na Breznici pri Žirovnici rodil začetnik sodobnega čebelarstva Anton Janša, zato je pred nekaj leti Čebelarska zveza Slovenije predlagala Organizaciji Združenih narodov, naj ta dan zaznamujejo na poseben način. Mimogrede: v Sloveniji je bilo po podatkih centralnega registra čebelnjakov pred petimi leti več kot 11.000 čebelarjev, ki so imeli prek 200.000 čebeljih družin.

Shranjevanje medu

Ob svetovnem prazniku čebel smo se pri slovenskih čebelarjih pozanimali, kako naj pravilno shranjujemo med. »Da bo med najbolje ohranil svoje prvotne lastnosti, ga moramo shraniti v hladnem, suhem in temnem prostoru, brez tujih vonjav. Za gospodinjstvo to pomeni, da ga hranimo v kakšni shrambi ali zaprti omari, stran od neposredne sončne svetlobe in virov toplote, torej štedilnika, radiatorja, pečice …,« je pojasnila Barbara Dimc, tajnica Čebelarske zveze Slovenije.

Kristalizacija

Kot je dodala, je kristalizacija medu popolnoma naraven pojav, ki je reverzibilen: »Med lahko s segrevanjem v vodni kopeli do maksimalno 40 stopinj Celzija ponovno utekočinimo, ne da bi pri tem bistveno vplivali na njegove lastnosti.«

Na kaj moramo paziti pri nakupu medu?

»Potrošnikom svetujemo, da kupijo med pri čebelarju iz njihovega lokalnega okolja. Storijo lahko še korak dlje in kupijo med pri čebelarju, ki je vključen v katero izmed evropskih shem kakovosti medu, pri nas imamo štiri takšne sheme: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ter Kraški med, Kočevski gozdni med in Istrski med z zaščiteno označbo porekla. Med iz evropske sheme ima kontrolirano višjo kakovost in zagotovljeno sledljivost,« je pojasnila Dimčeva in dodala, da je seznam slovenskih čebelarjev, ki so vključeni v omenjene sheme, objavljen na spletni strani čebelarske zveze. 

Tedenski jedilnik: najboljša kosila na hitro