Anja in Bojan Rot: Iz gob pripravljata celo bonbone
Letos je kar veliko dežja, zato predvidevam, da gobe lepo rastejo. Je to res?
Drži, ravno zdajle sva z očetom v gozdu. Kar nekaj gob sva našla v kratkem času, da bi še bolj rasle, pa verjetno potrebujemo še malo sonca, ki ga, vsaj pri nas v Posočju, letos kar ni in ni.
Kaj imate že v košarici?
Tu so lisičke, rjavkaste lijevke, celo dva jurčka in bisernice.
Katera goba se vam zdi najbolj vsestranska?
Takšnih je kar veliko in to so predvsem tiste, ki se dobro obnesejo na žaru, so primerne za peko, kuhanje, vlaganje ...
Imate morda recept za pripravo gob, ki vam je najljubši?
Zelo rada imam vložene gobe, mešanico, ki jo pripraviva z očetom. V kozarčke zapakirava včasih tudi do petdeset različnih vrst, med deset in petnajst pa vsakokrat. Eno vlaganje ni enako drugemu, vsak kozarček je unikat, saj enkrat vanj zajameš več ene sorte, drugič je razmerje že drugačno. No, te vložene gobe so meni tako zelo všeč, da bi jih lahko jedla kar same. (smeh)
Je v novi knjigi še kak recept, ki vam je zelo ljub?
To bi bil lahko recept za postrvje cmočke z lisičkami. Recept je malo zahtevnejši, tako da to ni ravno jed, ki bi si jo lahko pripravil vsak dan.
Sta v knjigo vključila kako jed, za katero bi lahko rekla, da je vajin izum?
Zanimivih receptov, ki jih redno uporabljava, je kar nekaj ... Morda lahko omenim recept za skutne ocvrtke – ta je sicer razširjen in ga uporablja veliko ljudi, midva pa sva v testo dodala še gobe, torej teranovko, in jed pripravila malo drugače. Z očetom sva ponosna tudi na recept za zeleni pastičo z marčnicami, ki je zelo okusna zloženka oziroma nekakšna lazanja z gobami.
Je v knjigi tudi kakšna sladica?
Ena jed je res sladka, in sicer so to žele bonboni, kandirana rumena drhtavka.
Potem so tu še čemaževa rulada z namazom, v katero sva vključila smrekovo storževko, in gobarski mafini s kostanjevim polstenovcem, a to sta slani jedi.
Tri zlata pravila gobarjenja
Nanizala sta jih Anja in Bojan Rot, avtorja nove knjige Gobe nabiramo vse leto.
1. Nabiramo le tisto, kar poznamo
»Pri nabiranju je prvo in najpomembnejše poznavanje gob. Tega se lahko naučimo na več načinov, predvsem pa z natančnim opazovanjem in proučevanjem, torej prebiranjem ustrezne literature,« pravi Bojan Rot in opomni tudi, da nabiramo zgolj zdrave gobe, ki niso ne premlade ne prestare.
2. Košara, nožek, krpa
»Oče večkrat poučuje osnovnošolce in jim pojasni osnove nabiranja – od tega, da vzameš s seboj košaro in ne vrečke, do tega, da imaš s seboj nožek, s katerim takoj v grobem očistiš gobo,« pojasni Anja Rot, njen oče Bojan pa nadaljuje: »Zdrave gobe je treba že na rastišču očistiti – vsaj na grobo. Otresemo zemljo, odstranimo listje. Zato je dobro imeti v košarici, poleg nožka, še kak papir ali krpo. Košara je nujna, kajti če jih bomo dali v vrečko, lahko tvegamo razvoj mikroorganizmov.«
3. Predelamo še isti dan
»Gobe moramo predelati še isti dan. Če si imel čas iti v gozd in nabrati gobe, boš najbrž imel čas tudi za to, da jih očistiš in pripraviš za predelavo. Nikakor pa jih ne operemo z vodo – če so preveč umazane, jih očistimo s krpo,« svetuje Bojan Rot, ki je eden od mentorjev, torej učiteljev določevalcev gob, in tisti, ki vsako leto odkrije celo do 20 novih sort gob.
Kako sta se lotila priprave knjige? Domnevam, da sta imela na različnih mestih zapisanih na desetine receptov, ki jih je bilo treba urediti ...
Dela je bilo kar veliko. Najprej sva vse gobe, ki jih uporabljava, popisala. Ker jih je bilo veliko, sva se lotila izločanja, da jih je na koncu ostalo 76. Nato sva naredila razpored po letnih časih, kar je bil tudi svojevrsten izziv, saj gobe v posameznem letnem času nekako začnejo rasti, jih pa v naravi najdemo tudi pozneje. Zatem sva jih začela opisovati, poiskala sva fotografije in se nazadnje vprašala, kakšne jedi lahko pripravimo iz njih. Natančnega dela je bilo torej dosti.
Če se ne motim, je to prva knjiga, ki ste jo napisali vi in vaš oče, ki je sicer na spletni strani Gobe na Bovškem predstavil že več kot 700 različnih vrst gob in tudi recepte. Kako se počutita tik pred izidom?
Nekako še nisva dojela, da bo knjiga zares izšla. Mislim, da bova na opravljeno delo ponosna šele, ko jo bova imela v rokah, saj bova verjetno šele takrat dojela, kaj sva ustvarila.
Oba sta ljubitelja hrane, ki spoštujeta lokalne kmetovalce, zato posoške sestavine postavljata v ospredje tudi v kiosku Bovška kuhn'ca, ki ga od leta 2017 vodita sredi domačega kraja. Je po zimskem premoru že odprt?
Letos sva prve jedi pripravila ob veliki noči, zdaj pa imava, ker turistična sezona še ni na vrhuncu, odprto ob petkih, sobotah in nedeljah od 12. ure. Izjema so edino dnevi, ko je res slabo vreme in ni zaradi dežja nikjer nikogar – ravno minuli petek je bilo tako.
Ponujata v kiosku v tej sezoni kaj novega?
Pripravila sva goveje trakce v domačem kruhu. Kruh, ki je nekakšna mešanica brioša in bombetke za burgerje, pripravi oče. V nadev dodava počasi pripravljeno govedino, ki jo v sous vidu kuhava tri ure, nato popečeva na žaru in nareževa na trakce. Tudi letos boste v najini Bovški kuhn'ci našli še druge jedi, ki jih pripravljava že vrsto let, denimo friko, čompe in podobno.
Povejte mi samo še to, kaj so tiste največje napake, ki jih ljubiteljski kuharji največkrat naredijo, ko pripravljajo gobe?
Škoda se mi zdi, da jih prepogosto samo ocvrejo. Zadnjič sem kar malo zastala, ko sem videla, da so panirali celo smrčke, ki so, vsaj zame, ena najokusnejših gob. Res je škoda, če take vrhunske okuse uničimo s cvrtjem v olju. Druga napaka, ki jo opažava oba z očetom, pa je to, da mnogi amaterski kuharji h gobam dodajo veliko čebule in česna. To po mojem ni potrebno, saj imata čebula in česen močan okus, ki lahko hitro prevlada nad blagim in nežnim okusom gob.
Priporočamo še: Entuziastična ekipa, ki potuje po Sloveniji in za en dan zavzame nekdanjo gostilno