Manca Bogataj: slaščičarka, ki se je učila tudi pri Bradu Pittu

To pa je presenečenje: vodja slaščičarske delavnice Fetiche Patisserie, v jedru Ljubljane, je mlada, komaj 24-letna Škofjeločanka.

A čeprav že nekaj let dela v eni najbolj priljubljenih slaščičarn na ljubljanski promenadi, kjer slovijo po filigransko izdelanih torticah ter pisani in rahlo nevsakdanji sladoledni paleti, je nase zares opozorila šele nedavno, z zmago na natečaju Okusi s Plečnikovega vrta. Manca Bogataj je skromno in preprosto dekle z jasno začrtanimi cilji, ki se je slaščičarstva učilo pri mnogih domačih in tujih mojstrih, med drugim pri Bradu Pittu!

Smo slišali prav – vaš učitelj slaščičarstva je bil tudi Brad Pitt?

(smeh) Res je. To je umetniško ime nekega tajvanskega slaščičarja.

Kdo so bili še vaši učitelji?

Če gledamo veganske slaščice, ki jih v zadnjem času vse bolj obožujem, je to Avstralec Richard Hawke. Zanimiv se mi zdi tudi Francoz Yann Couvreur, ki obvlada vse osnove francoskega slaščičarstva.

Osnovno znanje pa ste bržčas pridobili v srednji šoli?

Tako je – po šolanju v Biotehniškem centru Naklo sem postala slaščičarka. Šola ti da odlično osnovno znanje, če pa hočeš kaj več, se je treba podati na tečaje. Ti so zaradi znanih razmer v zadnjem času večinoma potekali prek spleta. Zdaj se mi zdijo zanimivi predvsem veganski slaščičarski tečaji, privlači pa me tudi čokolada.

Filigransko izdelane slaščice v vitrini slaščičarne Fetiche Patisserie.

Ko vas takole poslušam, se mi zdi, da si želite šolanje še podaljšati …

Rada bi šla v Francijo, na slaščičarsko šolo. Na katero in kdaj, še ne vem oziroma se še odločam. To je tisti prvi, kratkoročni korak, ki ga nameravam narediti.

Stari ste 24 let in delate kot vodja delavnice v Fetiche Patisserie, kamor ste prišli pred tremi leti. Kdaj pa ste začeli voditi delavnico?

Pravzaprav že zelo hitro po prihodu, ob čemer naj povem, da sem pred tem delala že v Slaščičarstvu Marta na Godešiču pri Škofji Loki, pa tudi na Bledu.

V naši slaščičarni je delo skupinsko, torej vsak, ki ima ideje, jih pove, potem se o tem pogovorimo, naredimo kaj novega in ustvarjamo skupaj. Nazadnje smo, ravno ta teden, naredili testne čokoladne dražeje – lešnike, oblite z mlečno čokolado, in pistacije.

V službi ustvarjate filigranske slaščice, kaj sladkega pa pečete doma?

Zadnje čase bolj malo, saj sem bolj ali manj v službi. Sem pa v preteklosti naredila veliko indijančkov.

In tudi piramido, s katero ste zmagali na natečaju Okusi s Plečnikovega vrta. V čem je zgodba?

Tudi to, da. Ni bila tako visoka, kot je bila morda videti na fotografijah – kakih petnajst ali dvajset centimetrov je merila. A njena izdelava je bila zelo zahtevna, saj sem porabila dva dneva, da sem jo dokončala. Oblika piramide je značilen element Plečnikove arhitekture, okusi pa so bili navdihnjeni s sestavinami, ki rastejo na Plečnikovem vrtu: tako je zajela žajbelj in limonsko travo, v kombinaciji z džinom. Na sredini je bil gel iz češenj, zraven orehov hrustek in biskvit.

Moram pa reči, da mi ta zmaga zares veliko pomeni.

Ko se pogovarjamo z znanimi chefi, so vsi nekako že od otroštva vedeli, kaj bo njihov poklic. Je bilo tudi pri vas tako?

Od malega sem rada risala in ustvarjala. Želela sem se vpisati na srednjo šolo za oblikovanje, potem pa sem se v zadnjem trenutku odločila za slaščičarstvo. Pozneje, med prakso v različnih slaščičarnah, sem spoznala, da je tudi ta poklic lahko zelo ustvarjalen.

Roko na srce – delo v kuhinji ni vselej tako ustvarjalno in romantično …

Za mnoge je velik problem, da poteka med konci tedna in pravzaprav takrat, ko imajo drugi prosti čas. Ko mladi to spoznajo, jih ravno delovni čas odvrne od poklica in nadaljevanja kariere. Vsak si pač, ko se šola, naivno predstavlja ta poklic, misleč, da bo to le peka tortic in ustvarjanje. A ko vidijo, da je v ozadju veliko izobraževanja in veliko trdega dela, marsikoga mine …

Okusi s Plečnikovega vrta
Letos, ko mineva 150 let od rojstva Jožeta Plečnika, so v Zavodu Muzej in galerije mesta Ljubljane – Plečnikova hiša pripravili kreativni kulinarični natečaj in nanj povabili mlade med 16. in 25. letom. Navdih za sladico so iskali v sestavinah, ki jih najdemo na Plečnikovem vrtu v Trnovem, motiv za obliko sladice pa v arhitekturnih oblikah, značilnih za mojstra Plečnika. Žirija je izbrala dve zmagovalni sladici: poleg Plečnikove piramide, ki jo je sestavila Manca Bogataj, je zmagal še Krožnik Plečnikovih arhitekturnih okusov, ki ga je sestavil Lan Verko. Če ste oboževalec kuharskih oddaj, se ga boste spomnili, kajti s prav tako zelo zgovornim bratom Žakom je pred tremi leti zmagal v oddaji Mali šef Slovenije. Zdaj je Lan že dijak, ki kuharsko znanje osvaja na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Zmagovalca natečaja bosta konec leta Plečnikovo hišo zastopala na delavnici in dogodku, ki ju bodo pripravili na umetnostnem Beneškem bienalu.
O Plečnikovi piramidi
»Ob večernem sprehodu po Ljubljani med občudovanjem Plečnikovih del nas pot zanese na tržnico, kjer med ogledovanjem svežih lokalnih sestavin v košarici pristanejo češnje, orehi, žajbelj in limonska trava. Ob sprehajanju po tržnici srečamo še starega prijatelja, s katerim se ustavimo na kozarčku gina. Ob pogovoru o preteklem dnevu pa nastane ideja za sladico po navdihu Plečnikovih del ter Ljubljane,« je zgodba, ki je na natečaj Okusi s Plečnikovega vrta pospremila zmagovalno Plečnikovo piramido.

Priporočamo še: Te poletne zelenjave ne smete pospraviti v hladilnik

Fotografije: Črt Piksi, Matevž Paternoster

Špela Ankele

Novinarka in Kranjčanka. Obožujem gorenjske hribe in pisateljico Isabel Allende. Podnevi pišem, fotografiram in kuham, zvečer berem (kuharske) knjige.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed