Odprta Kuhinja

Na obisku pri bralki: Vrzotarji dobrih ust in dobrega srca

A+   A-
Kje mi najbolj uživamo? Na obiskih pri naših bralkah in bralcih. Vedno se namreč izkaže, da si tisti, ki smo jih večkrat nagradili v naši priljubljeni akciji OK recept – to res zaslužijo!



Smo v Vrtojbi, pri Vojki Cijan. Vsak od naših gostiteljev ima svojo zgodbo, nekaj pa je tudi skupnega: nobeden si ne da dopovedati, naj skuha samo tri reči :)

Še zlasti pa bi to težko pričakovali od Vojke Cijan. Za neko praznovanje je spekla okroglih štiristo sladičic, pa odmahne z roko, da to niti ni kaj posebnega. Tako smo jo očitno še kar dobro odnesli, ko nam je to veselo kuharico uspelo obvladati pri štirih receptih z dodatkom, vloženimi orehi. Je pa treba povedati: vsi ti recepti so odlični in vam jih res priporočamo, gurmanom še zlasti orehe. Poceni, dostopno vsakomur, okus pa: visoka kulinarika. Predstavljajte si jih na kakšnem dobrem brieju ...

Spomnimo: enkrat na mesec predstav­ljamo bralce in bralke OK, ki smo jih »opazili« v več letih naše akcije, s katero zbiramo najboljše domače recepte. Vojka Cijan je zmagala že dvakrat: enkrat s kruhki v obliki bučk (kako ta recept živi svoje novo življenje, si oglejte na naši spletni strani odprtakuhinja.si), enkrat pa s sardelnimi ruladicami, oba recepta je potem duhovito predelal tudi kuharski mojster Tomaž Kavčič. Ko smo Vojko obiskali doma, v Vrtojbi, se je izkazalo, da so njene dobre uvrstitve res zaslužene: to so recepti, ki niso od nekod prepisani, potrjeni in prekušani so v fletni kuhinjici.

Hrana in družina


Pri Cijanovih smo bili znova očarani, kako hrana in kuharija ponekod lepo, domačno in neposiljeno držita skupaj družino. Ko se ob koncih tedna zberejo stari in mladi, je treba postaviti dodatno mizo, še za vnučka, vsi pa strašansko radi jedo. Kaj je Vojki torej preostalo drugega, kakor da ob svoji petdesetlet­nici izda kuharsko knjigico z desetimi recepti, ki najbolje predstavljajo njen kuharski in siceršnji svet.

In v njem je poglavitna družina: Darjo, mož, že po svoji zakonski dolžnosti vse poje, je zapisala v uvodu. No, skoraj vse. Za rižev narastek še ni bil dovolj lačen. Nona Jožica je dobrih ust in očitno dobrega srca, drugače je ne bi imeli tako radi in ne bi tako skrbeli zanjo. Janja in Jasna, hčerki, se počasi privajata na cimet. »Naša zeta Matej in Kristjan pa, no ja, eden ne je polente, drugi rozin. Ma, kje ste pa že videli sladico iz polente in rozin?« Vnuka sta Matija in Luka, ki včasih privlečeta stolček do kuhinjskega pulta in opazujeta, kaj se tam dogaja. »Seveda ju ta igra zdolgočasi, toda sčasoma bosta rada kaj poskusila, ker taka je cela naša družina.«

Takole pa imajo razdeljene teme: mož Darjo je za meso – pečenke sploh, pa tudi pri kolinah menda komandira. Najbolj je ponosen na ljubko klet, krasen prostor za družinske žurke: štedilnik je zidan, vzidan pa občutek, da je svet prijazen. Pravzaprav, meni Vojka, je bila garaža ena sama pretveza: v resnici so hoteli samo klet pod njo. Glavni dogodek te kleti so vrtejbenske koline. Recept zanje: 180–210 kg prašiča, 1 mesar s težo po želji, 1 l vina za začimbe, 3 litri vina za mesarje in pomočnike, začimbe in še ščepec ljubezni. Ko ta beseda »meso postane«, klobase zasedejo prostor na ogromni mizi, ki je bila nekoč italijanski volilni rekvizit, pa še na celotni klopci ob njej.

Zelenjava pa sploh


Imamo torej sladice, meso. Zelenjava? Ta pa sploh, so nam povedali. Vrtojba je bila nekdaj zaselek, ki se je že v osemnajstem stoletju usmeril v pridelavo zelenjave in krompirja, sadili pa so celo murve za gojenje sviloprejk. Nona Jožica je bila pri tem zelo uspešna, za knjigo o sviloprejstvu na Goriškem je lahko prispevala fotografije.

Verjetno najbolj znani so po ohrovtu, wrzotah, tako da se jih je celo oprijelo ime Vrzotarji, so nam povedali in dodali, da so v teh kraji poznani ne samo po pridelavi, ampak tudi po številnih dobrih domačih jedeh, ki so jih znali pripraviti iz te krasne zimske zelenjave. Vojka je naredila krepke zavitke: blanširani listi ohrovta skrivajo nadev iz mocarele in črnih oljk, tako da se zelo dobro združijo vsi okusi, ki so doma na tem koncu Slovenije, pod vplivom bližnje Italije. Marsikateri Slovenec najbrž sploh ni nikdar ozavestil, da je Vrtojba vasica in ne samo neki brezdušen mejni prehod, koder smo včasih v vrsti čakali na poti v Italijo. Je pa res, da ima kraj za nekoga, ki pride od zunaj, vseeno nekaj »pretočnega« duha: veliko cest je tu. Iz Vojkine kuhinje se vidi najprej majhen vinograd, za njim rečica Vrtojbica, prva naslednja velika cesta, ki jo slišimo v ozadju, pa je že »via«.

O sladicah, ki so Vojkina prva ljubezen, si ne upamo niti začeti. Zaradi anekdote na začetku. Vsa čas gostiteljici, da se je toliko prilagodila, da lahko z vami delimo (samo) dva krasna recepta: iz prostora med dvema državama, iz časa med jesenjo in zimo.

Fotografije: Uroš Hočevar

Recepti Vojke Cijan:
Kolač iz celih kuhanih pomaranč


Nadevana jabolka v testu


Preberite še: Vsi hiti Irene Hitti

Datum Objave: 21.11.2017 ob 17:11

Več iz te teme:

Naročite se na e-novice: