5 dejstev o slivah, ki jih je vredno spoznati

Razliko med slivo in češpljo poznate, kajne? Kaj pa tole: ali veste, da je to eno prvih dreves, ki jih je človek začel gojiti? Nadaljujmo, spadate med tiste, ki nezrele sadeže zavržejo? Preden vam postrežemo z novimi recepti, nekaj teorije.

1. Zagotovo ste vedeli

Obstajata dve glavni veliki družini sliv: ene štejemo za domače, evropske, druge za azijske. Ločimo jih po tem, da so azijske okrogle, ves čas hrust­ljave, kiselkasto vodene, a vabljive za nakup, kajti dobi se jih največkrat kot tržno blago, so namreč hvaležne za transport. Kako jih kupiti? Naj bodo vsaj približno zrele in naj imajo poprh, kajti če ga nimajo, jih je nekdo pred vami že močno mikastil. Evropska sliva se je razvila v tisoče različic, od francoskih renklod do ringlojev in omenjenih češpelj, včasih jih je celo težko razlikovati. Češplja je tista, ki je majhna, koničasta, temno modre barve z belim poprhom, meso je ob zrelosti oranžnorumeno in se zlahka loči od koščice. Tudi koščica je koničasta. Ob pravi zrelosti se meso spremeni skoraj v želatino in je izredno sladko in aromatično.

2. Najbrž niste vedeli

Sliva je eno prvih dreves, ki jih je človek posvojil in gojil, dokaze o tem so našli v izkopaninah iz časa neolitika. Tako dolgo je že v »obtoku«, da se je izgubila sled za tem, kaj je osnovno drevo pravzaprav bilo. Evropska sliva je iz domovine v Zakavkazju in okrog Kaspijskega morja potovala s trgovci najprej do stare Grčije in Rima, v srednjem veku so jo prenašali križarji, v 18. stoletju pa španski misijonarji najprej na zahodno ameriško obalo, prvi angleški kolonisti na vzhodno in Francozi v Kanado. Pri nas? Leta 1817 je bil objavljen prvi sadni izbor za naše kraje in v njem so bile omenjene »češpeljne, renklode, mirabele, kobilnice in trnoceljni«. Slive so več stoletij predstavljale vsaj polovico slovenskih nasadov, potem pa je šlo navzdol, sočasno z vzponom jugoslovanskih sort, predvsem so znane vse, ki imajo v imenu pridevnik »čačanska«.

3. Mogoče niste vedeli, ste pa opazili

Gre za t. i. klimakterično sadje. Težaven izraz, človek najprej pomisli na kaj drugega, v tem kontekstu pa pomeni, da je slive mogoče obrati nezrele in bodo vseeno dozorele. Tehnološko opremljeni to naredijo tako, da jih oberejo, shranjujejo pri temperaturi okrog 0 stopinj Celzija, nato pa pustijo, da počasi zorijo naprej pri priporočeni temperaturi okrog 13 stopinj.

4. Kot ljubitelja kuharije vas zanima

Slive sicer imajo nekatere pozitivne prehranske učinke, ampak ali ste že kdaj slišali, da bi jih kdo kuhal za zdravje? Mislimo sveže, ne suhe? Tudi mi ne, kar je še bolje, kajti pri kuhariji se večina koristnega, kar ta sedež ima, izkuha, jih pa naš notranji sistem vseeno lažje prenese v tej obliki. Drugače velja to sadje kot koristno za živčne ljudi in seveda tiste, ki si morajo tako ali drugače urejati prebavo. Za vse druge pa je najbolj pomembno naslednje: na 100 g imajo slive povprečno okrog 50 kalorij, največ seveda od ogljikovih hidratov, to je sladkorja.

5. Bolje je, da ne izveste iz prve roke

Ni lepšega kot sprehajalna pot, ob kateri raste kako slivovo drevo, ki v jesenskem času radodarno gosti mimoidoče. Kdor je pri takšnem obisku še posebej uspešen, to včasih obžaluje: sveže slive rade, če se milo izrazimo, »naredijo težo v želodcu«, tako da so nekateri še hvaležni, ko se jih po hitrem postopku znebijo. Zakaj se to zgodi? Ker so na lupini množično naseljene bakterije, ki živijo od sladkorja, in te v ugodnih razmerah povzročijo osupljivo hitro vrenje, ki ga zaznamo kot klokotanje po črevesju, odvajalni učinek pa spodbuja tudi benzojska kislina.

Priporočamo še: VIDEO: Fernandli s slivami in makom

Naslovna fotografija: Elena Weinhardt/Getty Images

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed