5 najlepših doma pečenih tort za krst, obhajilo ali birmo

Maruša Bradeško za Tima.

»Najbolj sem ponosna na figurico otročička; sem ga prvič delala!« pravi Maruša, ki peče torte za domače in bližnje prijatelje. Ta krstna tortica z angelcem na odejici, mehki kot oblaček, je bila do zdaj najpomembnejša priložnost, za katero je pekla, in sicer za prijateljičinega sinka. Kar dobro se je dajala z njo, priznava. Najbolj z biskvitom: ker je samo ljubiteljska pekarica, se včasih zgodi kaj nepredvidenega – biskvit za zgornjo tortico je preveč narasel in se potem tudi preveč sesedel, kar je na koncu rešila po navdihu iz Masterchefa. Spekla je testo za rulado in izrezala manjkajoči oblat iz tega. Okusi: spodaj čokoladni z maskarponejem, strašno priljubljena kombinacija, zgoraj je malinov nadev, osnova tega so rumenjak, smetana in mleko ter nekaj želeja. Velikost tortice je 33 x 30 cm, zgornja pa ima premer 18 cm. Torta je oblikovana z maso ticino, Maruša svari pred srebrno, ki se, pravi, zaradi trdote težko oblikuje. Torta je nastajala tri dni. Maruša pri tem delu uživa, ker ima rada ročno oblikovanje.

ni podpisa

Suzana Klemenčič za Luko.

Tudi ta tortica je bila namenjena za prvo obhajilo, avtorico pa je izredno razveselilo, da je bila tokrat želja – preprostost. Tudi nam je bila všeč prav iz tega razloga: molek, ki je poleg čipke in imena edina dekoracija, odlično deluje! Preden vprašate: sestavljen je iz jedilnih perlic. Ta tortica je kar precej velika, kakih 20 ali celo več koščkov bi narezali iz nje, in tudi ta potrjuje, da se okusu čokolade težko izognemo. Se je pa gospa Suzana izognila masi ticino in je oblogo ustvarila samo s pobarvano masleno kremo: rjavi del je barvan s kakavom, modri pa z jedilno barvo. Napis je narejen s šablono. Spodnji del je čokoladni biskvit s čokoladno kremo, zgornji navaden biskvit z vaniljevo kremo z višnjami. Za vse, ki niste tako posvečeni v umetnosti peke torte, namig: seveda ne stoji sama od sebe: zgornji del je na posebnem pladenjčku, ta pa ima oporne stebričke, ki skozi spodnji del segajo do dna. Torta je nastajala tri dni.

ni podpisa

Urša Peternel za sina Jakoba.

Pri rečeh, ki vključujejo otroke, mi radi postanemo vsi mehki in Urša nas je skoraj do solz ganila že z enim samim lepim stavkom. Odločila se je, da bo vse torte svojim trem otrokom spekla sama. Jakob, devet let, je šel k prvemu obhajilu ravno na svoj rojstni dan, tako da je pravzaprav želel dve torti: ena je bila z motivom Harryja Potterja, druga je bila nežna in preprosta, a hkrati je takoj videti, da se je z njo nekdo veliko ukvarjal. Tudi tu se je treba ustaviti ob dekoraciji. Najbrž se sprašujete, iz česa je naredila kelih. No, iz dveh plastičnih steklenic je, ki sta skupaj zlepljeni pri navoju za zamašek, in pobarvani, seveda. Urša pravi, da je zanimivi del peke takih tort tudi to, da sproti prilagajaš obliko. Kelih je poln perlic – te naj bi bile v resnici rožni venec, tudi oblikovan na roko. Ki pa se je Urši nenadoma zazdel odveč – torta bi bila preobložena, morda celo kičasta. Zato jih je preprosto naložila v kelih. Urša je še ena, ki jo oblikovanje dekoracije strašansko veseli: v dokaz nam je poslala še nekaj svojih tort, med njimi duhovitega Zverjasca.

ni podpisa

Svetlana Jurić za hčer Saro.

Ta tortica je povzročila huronsko navijanje v spletnih skupinah, posvečenih peki slaščic. Najbolj osupljiv del: od tega angelčka za prvo obhajilo so le krila narejena z modelčkom, pravi avtorica, vse drugo je oblikovano na roke. Svetlana se je nekdaj veliko ukvarjala s torticami, pravi, potem ko jih je v enem letu spekla 120, pa je ugotovila, da je to preveč, in zdaj peče samo še za svoje. Še en dokaz, da se pri nas ne da speči toliko tort, kolikor bi jih ljudje radi imeli. Okus? Čokolada, natančneje nutella z maskarponejem in smetano. Biskvit je čokoladen: pet plasti biskvita in štiri kreme. Premer tortice 24 cm. Nastajala je tri dni, tako se lotijo resne pekarice. Z angelčkom je bilo šest ur dela, med drugim so ga enkrat »preoblekli«, ker si je Sara zaželela drugo barvo. Torta je oblečena v maso ticino, podloženo z masleno kremo, angelček je iz mase saracino. Napis je narejen z rezalnikom silhouette cameo: kot negativ/šablona, ki jo je Svetlana poprašila z zlatim prahom. Svetlana pravi, da ji je manj do peke kot do samega dekoriranja tortic. »Sem pa vesela, da je to nekaj, kar znam, da lahko pečem za svoje in bratove otroke,« pravi sogovornica.

ni podpisa

Maja Perne za vnukinjo Zojo.

Tole pa je redkost. V družini Perne so ljubitelji starin in med ljubkejšimi kosi je eden, ki je celo družinski: litoželezni pekač za jagenjčka. Ta sladki kruh je bil nekdaj svečan, osrednji kos mize, ki je gostila bodisi poroko bodisi obhajilo, krst ali birmo. Model je star menda več kot sto let, v moževi družini je že dolgo, nam je pojasnila avtorica tega lepega backa, ki je marsikomu v srce priklical nostalgijo po starih časih. Točno tako, kot je na fotografiji, so ga zmeraj postregli: obdanega s pajčolanko (šlajerjem), nageljčki in asparagusom. Jagenjčka dandanes, ko so bolj v ospredju torte, niti več ne pojedo, ampak raje shranijo za spomin, kolikor pač traja. Osnova je testo za šarkelj, gospa Maja pa pove tudi, kako se naredi: peče se položen na bok, testo se najprej razporedi v backov smrček in napolni samo spodnji kalup. Čezenj se povezne zgornjega in tega zapolni testo, ko vzhaja - da se ga namreč kar v mrzlo pečico.. Prav veseli smo, da smo našli tega backa pri Pernetovih: zgodovina, in to težkokategorna: skupaj s kilogramom testa tehta model sedem kilogramov in pol. Rešetka kar malo zaječi, ko ga postavi v pečico, se smeji gospa Maja.



Fotografije: Avtorice tort

Preverite še: Pečen krompirček v srajčki