Kako razlikovati kumino, komarčka, koromač in ostale kobulnice

Ravno v zvezi s komarčkom me je pred časom poklicala gospa, ki ni vedela, iz katere vrste bi pridobila semena za komarčkov čaj, češ da je toliko različnih sort, in naštela kar nekaj imen: sladki koromač, gomoljasti komarček, pravi komarček, sladki janež, gomoljasti janež, negomoljasti komarček ... Vonj in zdravilne učinkovine nekaterih kobulnic so si med seboj res podobni. Če doma posejemo komarček, koromač, kumino, koper, koriander in jih opazujemo, jih bomo v začetku rasti le s težavo ločili in tudi okusi še niso razviti. Vizualno nas dobesedno zapeljejo in brez pomisleka rečemo, da gre za eno in isto rastlino. Kaj šele kdo, ki jih še nikoli ni videl in je v prepričanju, da je kupil koromač, domov prinesel komarček ali koper!

Med sprehodom po vrtovih ponavadi odtrgam list ali dva in spodbudim obiskovalce, naj jih svaljkajo med prsti ali žvečijo in jih tako bolje spoznajo. Dodobra se nasmejemo zmedi, ki nezgrešljivo nastane. Naj vam opišem nekaj teh okusnih in zdravilnih kobulnic, katerih uporabo toplo priporočam tako za premagovanje nekaterih zdravstvenih težav kot za popestritev jedi.

Dišeči koromač (Myrrhis odorata)

Meni najljubša kobulnica. Na pogled spominja na »žlahtnejšo« obliko praproti. Raste v hribovitem delu po travnikih in je tam precej razširjen. Je ena prvih pomladnih in poznojesenskih rastlin, ki vztrajajo v mrazu. Najbolj okusni so poganjki in mladi listi, čeprav je uporabna cela rastlina. Po vonju rahlo spominja na koromač in tudi deluje podobno na naše zdravje. Odlično vpliva na dihala, saj spodbuja izločanje sluzi, uravnava prebavo in preprečuje napenjanje, čisti kri, spodbuja delovanje jeter in žolča. Korenina ima prav posebno lastnost, da krepi želodec. Liste posušimo in shranimo za zimske dni, ko nam bo kot začimba in dišavnica priklicala vonj poletnih dni in obogatila jedi.

Bedrenec (Pimpinella saxifraga)

Raste v hribovitem svetu, a ga je vredno gojiti na domačem vrtu zaradi nedvom­no odlične arome in zdravilnih učinkovin, ki jih premore. Tudi ta rastlina po vonju rahlo spominja na koromač, a po zdravilnosti prednjači. Cela deluje protivnet­no. Uporabljamo jo za izkašljevanje, odvajanje sluzi, pri vneti sluznici zgornjih dihalnih poti, vnetju ustne vot­line in žrela, kot druge kobulnice pa je sestavni del čaja za prebavila.

Koper (Anethum graveolens)

Ljudje uporabljajo tudi ime koprc, zato nekateri mislijo, da gre za drugo rastlino. A ne: to je rastlina, ki smo je navajeni kot dodatek pečenim ribam in v kumaričnih solatah.

Krebuljica (Anthriscus cerefolium)

Poznamo jo tudi pod imenom vrtna krebuljica, saj jo večinoma gojimo doma. V naravi najdemo podivjano, poleg njenih sorodnih in podobnih vrst, med katerimi žal niso vse užitne in se jim je bolje ogniti. Liste krebuljice uporab­ljamo največkrat sveže, saj s sušenjem zgubijo večino zdravilnih učinkovin. Pri težavah z ledvicami in mehurjem, z želodcem in odvajanjem si pripravimo čaj iz svežih listov ali iztisnemo sok. Krebuljica je pri kuharjih znana kot aromatična začimbnica za pripravo različnih omak, polivk in namazov in je skoraj izrinila peteršilj. Rahlo spomin­ja na pehtran, vendar je veliko blažja. Semena skrbno shranimo za čaj ali pustimo, da popadajo na zemljo in se nam tako zasejejo.

Komarček (Foeniculum vulgare)

Nekateri so mu dodelili imeni sladki komarček in sladki koromač, a to niso pravilna imena. Večina tudi tu misli, da gre za dve rastlini. Ena po njihovem naredi gomolj in druga ne. V resnici gre za eno rastlino, le da so za nadaljnjo vzgojo uporabili rastline z močnejšim steblom in tako kultivirana rastlina naredi gomolj, v naravi pa ga ne boste našli. Gomolj je uporaben v kulinariki, prav tako listi in spada med hrano sladokuscev. Zeliščarstvo pa se opira na raziskave, ki potrjujejo zdravilnost v semenih, saj pomagajo pri prebavnih težavah in težave z dihali.

Kumina (Carum carvi)

Raste po pašnikih in travnikih. Ne gre za kumin ali črno kumino – ta dva pri nas v naravi ne uspevata in gre za popolnoma drugi rastlini, čeprav imata podobni imeni. Kumina je uporabna cela od listov do korenine, a najbolj so zdravilna semena. Je najučinkovitejša med tremi (komarček, koromač in kumina), ki so v čajni mešanici proti napenjanju, krčem črevesja in želodca ali kot spodbuda za tvorbo mleka doječih mater. Kumina je nepogrešljiva v kulinariki in prežganka ne bi bila prežganka, če ne bi z žlico zajeli tudi njenih semen. Ima poseben okus, ki v nasprotju z drugimi ne spominja na janež.

Koromač (Pimpinella anisum)

Je rast­lina, ki jo ljudje imenujejo janež in sladki janež, a pravilno in botanično ime je, kot že omenjeno – koromač. Uporabna je cela rastlina, vonj listov in semen je značilno sladkast in močno aromatičen. Semena so polna eteričnega olja in so nedvomno izredno koristna za pomirjanje prebavil in želodca. Čaj iz semen pomiri tako telo kot duha, listi pa odišavijo in začinijo ribje jedi, omake, juhe, namaze.

Priporočamo še: Sestavina, ki neverjetno izboljša paradižnikovo omako

Naslovna fotografija gorchittza2012/Getty images, ostale Eva Legiša