Večerja, ki je v središče postavila oblikovalske pogrinjke

Na dveh priložnostnih večerjah v Mariboru je bil na mizi odgovor, kako mladi slovenski oblikovalci vidijo posamezne elemente, ki so pogosto le podlaga za hrano in pijačo brez posebne lastne zgodbe.

Pogrinjki skoraj nikoli niso v središču pozornosti. Tokrat so bili, pa čeprav si je hrano zanje zamislil Jakob Pintar iz TaBara, ki tudi zna pritegniti pozornost. Oblikovalsko in kuharsko razmišljanje, ki temelji na skupnih vrednotah – lokalnem, trajnostnem, izkustvenem in celo obrednem – so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje in njegovem Centru za kreativnost združili v devethodni vegetarijanski meni, ob katerem se je predstavilo devet oblikovalcev in oblikovalskih kolektivov z omejeno serijo unikatnih kosov.

Jakob Pintar si je zamislil jedi, ki so najbolj pristajale posameznim delom pogrinjka.

Krožniki

Romana Brina Gobec (Brinas)  je z lebdečim prtom dvignila funkcijo tekstila na umetniško raven in preslikala krožnik na blago: je namreč ročno pobarvan s pigmenti iz hrane. Pintar mu je par našel v krekerju iz tapioke, pobarvanem z različnimi čebulami, klorofilom in rdečo peso.

Bojana Križanec, ki je sicer s svojimi krožniki zastopana v vseh najboljših slovenskih restavracijah, je za ta projekt portretirala prodnike iz različnih slovenskih rek. »Namesto da bi kamne pobrala iz reke, sem jih fotografirala, označila lokacijo in naredila njihov portret.« Tako so vsi kamni ostali v naravi, v njihovih uporabnih različicah pa je chef postregel kreker iz tartufov in aspik iz divjih gob.

Portret prodnikov, Bojana Križanec.

S kamenčki se je ukvarjala tudi Anamarija Dimovska (Natura Morta): iz krožnika River Stones so gostje na dveh večerjah okušali čaj iz jadranskih alg s hladno testeninsko solato.

Rok Oblak se je predstavil s krožnikom Njiva, izdelanim iz prsti prave koruzne njive v Poljanski dolini. Jed je postavljena na pomanjšane keramične razore, kulinarično izkušnjo pa zaokroži ročno izdelan pogrinjek iz koruze, na katerem je natisnjena pesem Njiva Janeza Ramoveša v lokalnem poljanskem narečju. Kaj naj bo torej drugega na njem kot koruza v različnih teksturah.

Kristina Pucko in Špela Ambrož (OD OKA): neobičajni krožnik The Hoop ima servirno površino v dveh ravneh in je tako primeren za postrežbo več komplementarnih jedi. Poljubno pa ga lahko uporabimo tudi za odlaganje manjših predmetov ali okras bivalnega prostora. Na njem je končala prilagojena zaščitna jed TaBara: konfitirana in ocvrta buča z omako iz fermentiranih marelic in javorovega sirupa.

Gašper Fabijan je obiskovalce večerje seznanil s podatkom, da je Prešernova Zdravljica zapisana na poseben način – vsaka kitica je po obliki podobna vinskemu kelihu, kar imenujemo likovna pesem (carmen figuratum). Kelihi, ki jih je oblikoval, dosledno povzemajo formo vseh kitic, če bi jih zavrteli okrog osi. Kaj je bilo v njih: sorbet oranžnega vina.

Moseanic Dine je set dveh barvitih ergonomsko oblikovanih geometričnih plošč, ki ju lahko postavljamo v poljubne kompozicije. Pogrinjek je ročno izdelan iz lokalno pridobljene mineralne zmesi in delcev naplavljene mikro- in makroplastike, nabrane na obalah Jadranskega morja, predstavita material moseanic Lučka Berlot in Ági Göb. Pintar ga je uporabil za sladico: ocvrte rogljičke z žele bonbončki okusa jabolka, ribeza in marelice, nadomestkom za marmelado.

Krožnik The Hoop, na katerem hrano potrežemo v dveh nivojih, in ročno pihani kozarci s tropinami.

Kaj pa kozarci in pribor?

Katarina Dekleva in Nuša Jelenec sta si zamislili kozarec za vino Zvonko (v sodelovanju s steklopihalcem Zvonkom Drobničem). Je ročno izdelan iz pihane bučke in tridimenzionalno ukrivljene cevi s polnilom – tokrat so bile grozdne tropine. Nepravilnost roba bučke ob stiku z usti in jezikom ustvari zabavno senzorično izkušnjo ob uživanju vina.

Wrapper pa so vilice, izdelek iz kolekcije pribora Forbidden Cutlery Vere Fois. Ta prevprašuje naše vedenje, običaje in stroga pravila pri jedi. Wrapper so modificirane vilice, ki nas prisilijo, da široko odpremo usta. Na njih je bila na ognju pečena fermentirana pesa.

Prepovedano preveč odpirati usta. Samo drugače s temi vilicami na gre. Vera Fois.
Izdelke si bo mogoče ogledati v Projektni pisarni CzK Maribor do 20. novembra 2021, te dni pa v sodelovanju s SKICO – Slovenskim kulturno-informacijskim centrom v Avstriji razstava do 3. oktobra 2021 gostuje na Dunaju, na Vienna Design Week 2021.
Priporočamo še: Trik, ki zares preprečuje jokanje med rezanjem čebule

Fotografije: Suzan Gabrijan in Janez Klenovšek

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed