Vse, kar morate vedeti o lubenicah in melonah

Poleti si radi tudi na krožniku privoščimo kaj osvežilnega. Melone in lubenice so kot nalašč za to; imajo malo kalorij, zato pa obilo vitamina C in karotena ter so odličen vir antioksidantov.

Melone in lubenice spadajo v botanično družino bučevk (lat. Cucurbitaceae) in so v sorodu tako z bučami kot bučkami in kumaricami. Ker so potomke tropskih rastlin, potrebujejo za rast toploto. Lahko jih vzgojimo tudi pri nas, vendar potrebuje sadež do polne zrelosti od 80 do 90 dni ter toplo in sončno vreme, občasno obilno zalivanje jim dene veliko bolje kot vsakodnevno pršenje.

Lubenice in melone sestavlja 90 odstotkov vode, zato so zelo osvežilne. Kljub sladkemu okusu imajo le malo kalorij (25–45 kcal na 100 gramov), so pa odličen vir vitamina C, karotena in antioksidantov, ki nas varujejo pred rakom ter boleznimi srca in ožilja. Pripomorejo tudi k lepši koži in boljšemu vidu.

Poznamo več vrst melon, prav tako lubenic. Njihovo meso je različnih barv, rdeča je najpogostejša za lubenice, melone pa so vseh odtenkov od temno oranžnega do bledo zelenega. Skoraj vse so različni kultivarji muškatnih melon. Navadne evropske melone imajo oranžno meso.

Kantalupske melone

Ta poletna sorta se imenuje po italijanskem mestecu Cantalupo v bližini Rima. Ponavadi so plodovi podolgovati z brazdasto in jamičasto, ne mrežasto lupino svetlo zelene ali zlate barve. Na lupini so izrazito razvidni segmenti. Meso je oranžnorumeno in izredno aromatično.

Medene melone

Pri nas je ta sorta manj znana. Lupina je ponavadi sončno rumene barve in gladka ali brazgotinasto razbrazdana. Meso je zelenkasto in sladko.

Melone ‘Galia’

Okrogla melona ima izrazito mrežasto lupino z rjavorumenimi nitkami. Je pravzaprav križanec kantalupske in medene melone. Pri zrelem sadežu se lupina obarva zlato. Dišeče meso je zelene barve in sočno. Okus bolj spominja na kantalupsko kot medeno melono.

Melone ‘Piel de Sapo’

Lupina je zelena z rumenimi brazdami. Meso je rumenkasto zeleno in sočno. Največ jih pridelajo v Španiji. Po obliki in okusu ji je podobna sorta ‘Amarillo’. Že ime pove, da je lupina živo rumene barve. Zori bolj zgodaj kot druge melone, navadno je v trgovinah že junija.

Verjetno najboljše melone gojijo v okolici provansalskega mesteca Cavaillon, kjer je ta rastlina res kraljica. Sočne in resnično okusne melone, kultivarji kantalupske melone, so ponos tega mesteca. Način gojenja se prenaša iz generacije v generacijo.

Lubenice

Med seboj se ne razlikujejo tako zelo kot melone. Lahko pa omenimo predvsem sorto brez semen (angleško: seedless), za katero je značilno, da ima le majhna bela semena, ki jih lahko jemo skupaj z mesom sadeža.

Pri nas je zelo pogosta lubenica ‘Sugar Baby’, ki jo štejemo k manjšim, tehta med 2,5 in 4,5 kg. Sadež je izredno sladek, ima močno temno zeleno lupino in rdeče meso. Nekatere sorte lubenic lahko dosežejo tudi deset in več kilogramov teže.

Kako jih izberemo?

Pri izbiri melone zaupajmo svojemu nosu. Melona naj ima nežen vonj po zreli meloni. Na otip mora biti trdna in težka. Okoli stebla so lahko manjše razpoke, ki dokazujejo, da je bila ob obiranju res zrela. Če ima še pecelj, naj bo ta suh. Zreli melona in lubenica, če potrkamo po njuni lupini, zvenita votlo. Konec nasproti stebla se ob pritisku rahlo vda. Melone in lubenice, potem ko jih odtrgamo, zorijo naprej, vendar ne pridobijo nič sladkorja. Če je bila melona ali lubenica nezrela ob obiranju, ne bo s poznejšim zorenjem nič boljša.

Če vse zgoraj navedeno odpove, jih kupujemo poleti in prve tedne septembra, ko so zagotovo zrele, in najbolje tiste, ki so bile pridelane čim bliže, kar pomeni, da so res dozorele. Z malo sreče bodo zagotovo sladke in okusne. Zunaj sezone je nakup vedno tvegan.

Kako jih shranjujemo?

Kakšen teden lahko počakajo na suhem in hladnem, najraje v kakšni hladni temni kleti. Tri do štiri dni jih lahko hranimo v hladilniku, vendar predvsem melone dobro zavijemo, da njihov vonj ne moti druge hrane. Iz prerezane melone, ki jo shranimo v hladilniku, vedno odstranimo tudi semena.

V kulinariki

Melona in lubenica sta pravzaprav sladki zelenjavi. Obe največkrat jemo sami, dobro ohlajeni. Če melono ponudimo tudi kot slano jed, denimo v kombinaciji s pršutom, pa je lubenica le redko kaj več kot sestavina bolj ali manj domiselnih poletnih sadnih mešanic. Okus melone se odlično poda k morskim sadežem in rakom, lubenica pa je izvrsten dodatek poletnih solat. Hrustljava in osvežilna.

Obe, predvsem pa bolj aromatične melone, sta primerni za sorbete in granite. Iz res zrelih in aromatičnih melon lahko pripravljamo tudi izvrsten liker, ki nas pozimi spomni na vroče poletje. Je odličen dodatek tako sladkim kot slanim jedem, najboljši pa je zelo dobro ohlajen z dodano meto. Melona se odlično ujame z ingverjem, kar je manj običajna različica kombinacije s pršutom. Sladka melona je za poobedek zelo dobra, če iz ingverja, malo vode, sladkorja in limone skuhamo sirup, ga ohladimo in pokapamo po njej. Preden postrežemo, pustimo melono v sirupu kake pol ure na hladnem, da se prepoji.

Priporočamo še: Nasveti iz ajurvede: Kaj jemo, da se ohladimo?

Besedilo: Iztok Prosen
Fotografija: Thinkstock

Odprta kuhinja
Odprta kuhinja

Portal za dnevni odmerek kulinaričnega navdiha.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed