Bezgov sirup z medom

Strokovna literatura poroča, da šabesa in bezgov sirup vsebujeta veliko fenolnih spojin, ki imajo močno antioksidativno delovanje, kar za naše telo pomeni manjšo možnost za oksidativne poškodbe in s tem nastanek bolezni. Na drugi strani pa stebla bezga, tudi cvetna stebla, vsebujejo strupene cianogene in alkaloidne spojine, zato je primerno, da za pripravo sirupa osmukamo cvetove s stebel ali pa jih dobro prekuhamo, saj s tem uničimo večji del škodljivih snovi.

Bezeg lahko konzerviramo na več načinov. Večina se odloči za prekuhavanje, drugi dodajo več citronske kisline in sladkorja, zadnji način, h kateremu se vrača vse več ljudi, pa je fermentacija. Ta zagotavlja največ probiotikov, ki izjemno obogatijo našo črevesno floro in s tem naše zdravje. Šabesa je tak primer. Zelo uporabno je tudi sušenje in priprava napitkov iz sušenega bezgovega cvetja. Okus je sicer nekoliko bolj grenak, ampak vseeno zelo dober.

Sestavine

- 30 cvetov bezga, 1 l vode
- 0,5 l medu, 2 limoni
- žlica citronske kisline

Priprava

1. V kozarec za vlaganje izmenično naložimo bezgove cvetove in na rezine narezano limono ter jih prelijemo z vrelo vodo. Tako uničimo kvasovke, ki sicer povzročajo dobro fermentacijo in nastanek šabese.

2. Ko se zmes ohladi na 50 stopinj – to je toliko, da v tekočini že lahko držimo prst, ne da bi se opekli, dodamo med in citronsko kislino, ki oba delujeta kot konzervans. Pustimo stati nekaj ur ali do naslednjega dne, nato precedimo in tekočino nalijemo v sterilne, še vroče steklenice. Hranimo v hladnem prostoru do 3 mesece.

Namig: Cvetove bezga obtrgamo tako, da imamo čim manj stebel, saj bomo tako dobili manj grenak in bolj aromatičen sirup, hkrati pa se izognili zaužitju strupenih cianogenih in alkaloidnih spojin, ki jih vsebujejo stebla. Te spojine so tudi razlog, da bezga ne priporočamo nosečnicam in doječim materam.

Recept in fotografije: Katja Rebolj