Jajčni mafini z lisičkami in navadno zvezdico (iz knjige Kosobrinova kuhinja)

To je jed iz knjige Kosobrinova kuhinja avtorice Fione Bird, ki jo priporočamo v poletno branje in kuhanje.

Sestavine za 8 kosov

- 400 ml dobre kokošje jušne osnove
- 150 g oščetkanih in na tanko narezanih lisičk
- 50 g masla
- sol, poper
- 100 g večnamenske moke
- 4 jajca
- 2 žlici na drobno sesekljane navadne zvezdice
- olje za pekač ali modelčke za mafine

Priprava

1. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija.

2. Jušno osnovo in lisičke damo v kozico in zavremo. Dodamo še maslo, sol in poper ter pustimo, da rahlo vre 3–4 minute. Odstavimo in vmešamo moko. Mešamo toliko časa, da ni več grudic in se moka ne prijemlje več posode.

3. Mešanico vlijemo v skledo za mešanje in pustimo, da se povsem ohladi (sicer bodo jajca zakrknila). Če se nam mudi, lahko postavimo skledo v večjo skledo z mrzlo vodo. Ko je mešanica povsem ohlajena, dodamo že nekoliko stepena jajca.

4. Spet dobro premešamo, da dobimo povsem gladko zmes. Na koncu dodamo še nasekljano navadno zvezdico.

5. Osem modelčkov za mafine dobro naoljimo in damo v segreto pečico. Ko se olje zelo segreje, vzamemo iz pečice in z zajemalko v modelčke enakomerno porazdelimo pripravljeno testo. Pečemo 15 minut, da mafini narastejo in postanejo lepe zlato rumene barve. Postrežemo z zeleno solato in hrustljavim kruhom.

O knjigi Kosobrinova kuhinja, ki znova dokazuje, da v naravi lahko dobimo ogromno hrane, tudi če nismo veleposestniki in če živimo v mestu:

Tole o avtorici Fioni Bird izvemo na ovitku knjige: diplomirala na univerzi St. Andrews na Škotskem. Je mati šestih otrok in ob njih je imela tudi čas, da se je prebila v finale ene od sezon britanskega Masterchefa. Njen mož dela kot zdravnik na otočku na Škotskem in tam naokrog so trase njenih nabiralniških izletov. Je tudi avtorica številnih člankov in receptov, objavljenih v časopisih in revijah, prav tako pripravlja recepte za kuharske oddaje. Z možem je ustanoviteljica organizacije Stirrin' Stuff, ki je posvečena poučevanju otrok o zdravem način prehranjevanja.

O njenem načinu kuhanja: to so recepti, ki bi jih lahko zase uporabil vsak: niso samo za vegetarijance, makrobiotike in take ali drugačne specializirane prehranske orientacije. Njena knjiga, ki je pred nekaj meseci izšla pri založbi Pipinova knjiga (podrobneje smo jo predstavili v prejšnji številki Odprte kuhinje), nas je navdušila, ker je ravno prava mešanica: med več kot stotimi recepti najdemo take divje dodatke, ki smo jih sicer že spoznali in so nam zanimivi, ker so iz drugačnega okolja. Kako na Škotskem uporabljajo smrekove vršičke? Navduši nas za raziskovanje, ali je kovačnik, ki noro diši v živi meji, primeren za kuho, in se zakopljemo v nove, botanične knjige. Zaradi take knjige imamo v gozdu bolj odprte oči in bolj prazno košaro, ko se vračamo iz njega. Da, res je: bolj prazno. Fiona Bird namreč v uvodu opozori na etiko nabiranja divjih rastlin in plodov. To ni nekaj, kar bi želi kot s kombajnom: vzemimo toliko, kot potrebujemo za en dan, za en obrok. Pustimo kaj še za koga drugega, ne nazadnje za živali, ki se ne morejo podati v trgovine, kot se mi. Divje rastje ni za obsežne shranke: morda kak sirup tu in tam, kak kozarček marmelade. In to bo čisto dovolj. Tako bomo ohranili občutek, da jemo posebno dragocenost.

Pa še nekaj, ker smo v uvodu napovedali, da bomo to knjigo prebirali na morju: zadnje poglavje je namenjeno tudi morskemu rastju, predvsem algam. Seveda: teh imajo na Škotskem toliko, da ne vedo, kaj bi z njimi. Pri nas si s tem poglavjem ne bomo kaj prida pomagali. Po drugi strani pa nas ravno to najbolj popelje v neko drugo prehransko kulturo: to se bere, ne kuha. Kajti kdo od nas bi si bil sam od sebe sposoben izmisliti recept za mafine s sladkorno algo laminarijo ali limonov sladoled z morsko omako?