Nizozemec, ki kuha v slovenskih gorah, in njegov trik s kokakolo za mehko meso

Kuhati me je naučila babica, ki je pripravljala različne jedi, še najbolj pa so mi v spominu ostali kroketi,« je dejal Adriaan Machgeels van Ziel, medtem ko je pred enim od lesenih stanov na 1560 nadmorskih metrov visoki bohinjski Planini v Lazu v krožnike nalagal kosilo. Ta dan je za ekipo, ki jo vodi majerica in sirarka Lucija Gartner, skuhal meso v sladko-kisli omaki. Ker so jedci s slastjo pospravili vse do zadnjega grižljaja, smo Nizozemca poprosili za recept, zraven pa nam je postregel še zanimivo zgodbo o tem, kako je že od otroštva povezan z gorami in naravo.

»Ko sem bil otrok, sem s starši veliko hodili po gorah, obiskali smo med drugim Švico in Irsko,« z nasmeškom pojasni Arie, kot mu pravijo prijatelji. Pri štirinajstih letih ga je pot prvič ponesla v Slovenijo: »Tisto poletje sem sam potoval z vlakom, z Interrailom. Iz Zagreba sem pripotoval do Ljubljane, kjer bi moral dlje čakati na naslednji vlak. Ker ne maram mest, sem se odpravil v Bohinj, od tam pa pešačil na Viševnik. Namesto dan ali dva sem v hribih takrat ostal več tednov.«

Znana pijača z mehurčki poskrbi za sladek in hkrati rahlo kiselkast okus. FOTO: Špela Ankele

Arie (na sredini) na Planini v Lazu nad Bohinjem FOTO: Špela Ankele

Obožuje slovenske jedi

Med slovenskimi vršaci mu je bilo všeč, pred nekaj leti se je vrnil nad Bohinj in tam spoznal ekipo, ki na Planini v Lazu skrbi za skoraj ducat krav in približno toliko ovac, pa za kokoške in celo lamo. Pridružil se jim je in pomagal pri vsakdanjih opravilih ter jim začel tudi kuhati, čeprav po poklicu ni kuhar.

»V Delftu, kjer sem doma, imam tri podjetja – eno se ukvarja z arhitekturo, drugo s kompostiranjem, tretje pa s prenašanjem ekoloških praks na podjetja,« pove Arie, ki obožuje kuhanje. »Na Nizozemskem grem rad v kakšno od azijskih ali indonezijskih restavracij, ko sem v Sloveniji, pa rad poskusim vse: naravnost obožujem ričet, žgance in druge slovenske jedi.«

Kot zapisano, je med našim pogovorom iz slovenskih sestavin pripravil azijsko navdahnjeno sladko-kislo meso, pri tem pa omenil še to: »Kokakola, lahko tudi kokta ali celo pomarančni sok, poskrbijo za to, da se meso lepo zmehča zaradi sladkobe in kisline v tekočini.« Pri kuhanju sladko-kisle enolončnice je treba paziti na to, da tekočina ravno prav povre: če bomo kuhali predolgo, se utegne sladkor zažgati, česar seveda nočemo. 

Meso v sladko-kisli omaki. FOTO: Špela Ankele

Meso v sladko-kisli omaki (recept)

Za to azijsko navdahnjeno jed, ki jo kuhamo zelo počasi, lahko uporabimo tudi piščančje ali drugo meso. Po želji čisto na koncu dodamo še na maslu prepražene drobtine,« pojasni Adriaan Machegeels van Ziel. Nizozemec je poslovnež, ki v jedro svojih projektov postavlja ekologijo in skrb za okolje, v prostem času pa rad kuha in preizkuša različne recepte. Pozor: priprave začnemo že dan prej, saj je treba meso marinirati v znani pijači z mehurčki, ki poskrbi tako za sladek kot tudi rahlo kiselkast okus. 

Za 4 osebe.

• 500 g svinjine
• 2 ali 3 korenčke
• 2 srednje veliki čebuli
• 2 stroka česna
• približno 2 l kokakole ali kokte
• sol, poper

Priprava

1. Meso narežemo na kocke (kot za golaž) in ga preložimo v lonec skupaj s korenjem, narezanim na centimeter velike kose, nasekljano čebulo in drobno narezanim česnom.
2. Premešamo, prelijemo s kokakolo, tako da sega tik nad sestavine, in preložimo za več ur, najbolje čez noč, v hladilnik.
3. Nato pristavimo na štedilnik, zavremo in zmanjšamo temperaturo, da jed rahlo vre. Približno 4 ure počasi kuhamo v odkritem loncu.
4. Vmes večkrat premešamo, pred koncem kuhanja solimo in popramo.
5. Ko skoraj vsa tekočina izhlapi, je jed nared, pazimo pa, da odstavimo ravno v pravem trenutku.

Priporočamo še: Imate doma zelišča? V manj kot pol ure lahko iz njih pripravite odlične polpetke