Tiramisu, kot sem se ga naučila pripraviti na počitnicah v Toskani

Te dni ne moremo potovati in pohajkovati, lahko pa obujamo spomine in iz zakladnice utrinkov lepih časov ter dogodivščin potegnemo kaj slastnega. Tale tiramusu, recimo.

Časi so taki, da ostajamo doma in lahko le obujamo spomine na pretekla potovanja, izlete, ljudi, ki smo jih spoznali, in tudi hrano, ki se nam je za vedno vtisnila v spomin. Eden mojih najljubših spominov sega v leto 2011, ko smo se spoznali s Stefanio v prelepi toskanski vasici Montefioralle, kjer živi in kulinarično ustvarja. Za mnoge od nas ima Stefania sanjsko življenje: sredi idiličnega kraja v stari kamniti hiški vodi kulinarične delavnice za ljudi s celega sveta ter jim predaja znanje o italijanski kuhinji skozi družinsko kulinarično zapuščino. Stefania ima tudi svojo knjigo, kjer so vsi ti krasni recepti, tudi tiramisu, ki ga delim tokrat, zapisani.

Postrežba te imentitne italijanske sladice se mi je še posebno vtisnila v spomin. Čeprav smo takrat Steafnio malo presenetili in nismo bili napovedani, nam je vseeno skuhala nepozabno dobro kosilo, ki smo ga zaključili prav s tiramisujem. Prinesla ga je na starinskem jušnem krožniku s štirimi žlicami. S prijatelji smo ga hkrati snedli kot v dobrih starih časih.

Sestavine (za 12 porcij)

  • 500 g sira maskarpone
  • 12 baby piškotov (po želji lahko tudi več)
  • 6 jajc
  • 8 žlic sladkorja
  • 2 dl skuhane in ohlajene kave
  • 0,3 dl ruma (moj dodatek k Stefanijini verziji)
  • grenak kakav v prahu
  • stepena sladka smetana (po želji)

Priprava

1. Ločimo beljake in rumenjake.

2. Beljke stepemo in damo na stran.

3. Rumenjake penasto zmešamo s sladkorjem. Mešamo vsaj 10 minut, da nastane bleda pena.

4. Nežno umešamo maskarpone ter nato še beljake.

5. V kavo dodamo malo ruma in v to mešanico potopimo baby piškote.

6. Na krožnik zložimo najprej kavne piškote, nato kremo in posujemo z grenkim kakavom v prahu.

7. Pred serviranjem ga shranimo v hladilnik za vsaj 1 uro.

Namig: Ponudimo ga lahko z dodatkom sladke smetane in jedilnimi cvetlicami.
Priporočamo še: Zavozlančki z nutello za ustvarjalne urice v samoizolaciji
Kristina Smodila
Kristina Smodila

Moja kuhinja bi bila prava simbiozna zmešanica stilov. Skandinavsko-moderno-rustikalno-industrijsko obarvana v belih in sivih tonih. Malček črne za kontrast in malček vodilne barve, ki bi se menjavala glede na sezono in počutje. Še tehtam, ali bi steno krasil vzorec marmorja ali preprostih belih ploščic, zloženih v ribjo kost. Pripomočki bi bili v rožnati zlati kombinaciji in nepravilna keramika bi krasila odprte police. Pomemben del kuhinje bi bila velika in lesena jedilna miza za slastna druženja z družino in prijatelji. Oh, in zelišča! Občasno pa tudi poljske cvetlice ali vrtne hortenzije. Tudi tulipanov iz tržnice se ne bi branila.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed