Cultisan: evropske delikatese na dom

Pogovorili smo se z Jasonom Hartleyjem, Britancem, ki iz Slovenije vodi Cultisan. To je povsem sveža aplikacija, posrednik do prehranskih izdelkov in vin, ki jih po različnih zanimivih koncih Evrope zbira s pomočjo lokalnih poznavalcev, specializiranih turističnih vodnikov, chefov in someljejev.

Takojšnja uporabna zanimivost: ker je aplikacija uradno doma v Sloveniji, bo najprej mogoče naročiti in kupiti tale mesečni degustacijski paket: salamo in ocvirke Janje in Matjana Žgajnerja, bučno olje Gorazda Kocbeka, sir tolminc Janija Kutina ter med in čaj divjih rož Ane Braz, čokoladne pralineje z ocvirki Matevža Božiča, istrsko oljčno olje Andyja in Nine Froggatt ter malvazijo Sebastijana Štembergerja. Po začetku v Sloveniji bodo odkrivali Sicilijo v sosednji Italiji, nato dolino Douro na Portugalskem ter od tam naprej Evropo in Balkan. Poleg mesečnih paketov s fokusom na regiji bo ves čas na voljo tudi ponudba njihove tržnice.

Seveda je najpomembnejši izdelek, zgodba pa tudi ni od muh, zato so prek aplikacije dosegljive še druge vsebine, posnetki obiskov in pokušin, ki bodo dodali svojo »noto«. Nekoč, upajmo kmalu, pa se bo mogoče tudi v živo podati na gastronomske obiske regije, ki jih bodo predstavljali, navaja sogovornik.

Hartleyju bi težko očitali, da se raje drži preverjenih in utečenih poti. Leta 2009, ne da bi kadar koli delal v profesionalni kuhinji, je odprl svojo pop up restavracijo v Amsterdamu in zasidral brunch kot pomemben del prehranske ponudbe – pred tem je delal v oglaševanju. Sto razpoložljivih mest na teden so razprodali desetih minutah. Tri leta pozneje je odprl še pravo restavracijo. In zdaj živi v Ljubljani.

Prvi april, za državo zaprtje – za vas pa odprtje nove aplikacije. Kaj so novosti, glede na to, da je Cultisan že prej deloval na primer v Veliki Britaniji?

Ta datum označuje začetek delovanja popolnoma nove aplikacije za celotno Evropo. Vsak mesec gremo na novo odkrivanje, obiščemo določeno evropsko regijo in tam najdemo najboljše kmete, pridelovalce hrane, vinarje. Kogar zanima, si lahko že prenese aplikacijo, na kateri zbiramo tudi vsebine, posnetke, ki so nastali ob obiskih, okuse regije kot take pa spozna v paketu, ki smo ga imenovali Adventurer’s Pack. To je mesečna ponudba, v košarici je zbrano najboljše, kar smo v nekem okolju našli, vodili pa so nas lokalni chefi in someljeji. Ljudje bodo z nami neko regijo na ta način že raziskali, kasneje, v pokovidnem času, pa tudi obiskali v živo, kjer bodo spoznali, bili za skupno mizo in se tudi učili od najboljših pridelovalcev in kuharjev.

Pri Dimitriju Macarolu. Fascinanten, velik človek iz Križa na Krasu, pove sogovornik.

Zanimivo se mi zdi, da je matična država te aplikacije Slovenija. Kako to, da živite pri nas? So vas k nam pripeljale zasebne okoliščine, kot se največkrat zgodi, ali vas je res tako pritegnila dežela kot taka?

V Slovenijo prihajam od leta 2003. Sem me ni pripeljalo nobeno ljubezensko razmerje ali družinske vezi, temveč zgolj in samo to, da imam rad to deželo in ljudi, ki sem jih med svojimi obiski spoznal. Pravzaprav sem prvič pomislil, da bi ustvaril Cultisan prav tu, pred petimi leti, ko sem v Sloveniji preživel šest mesecev in spoznal zares veliko malih podjetnikov in pridelovalcev na področju hrane ter kmetov. Veliko potenciala vidim za Slovenijo zaradi lokacije in raznolikosti, ki jo ponuja …

Ko ravno omenjate to besedo: tudi vaša biografija je precej raznolika. Dolgoletno delo na področju oglaševanja ste nenadoma zamenjali za kuharski in gostilničarski poklic, se preselili v Amsterdam in tam v kratkem času postali uspešni in znani. Kako je bilo s tem?

Res je: odrekel sem se karieri v marketingu, zlasti digitalnem, in leta 2009, pri 36 letih, uresničil ambicijo, ki je bila v meni vse življenje – postal sem chef. Nekako po naključju se je to zgodilo, najprej sem ustanovil prvo pop-up restavracijo v mestu, kar je vodilo k temu, da sem postal chef v svojem lastnem, pravem lokalu. Med številnimi drugimi priznanji smo dosegli naziv Best of Amsterdam po izboru revije TimeOut. V tem času se je nekako začelo tudi moje potovanje, moja ljubezen in moja želja po tem, da bi pomagal kmetom in pridelovalcem hrane.

Kako to deluje, recimo v Sloveniji? Kdo je vaš vodnik po raznolikosti pokrajin in okusov?

V vsaki regiji, ki jo obiščemo, se povežemo z lokalnimi poznavalci, ki nam odpirajo vrata. Ponavadi gre za ljudi, ki se ukvarjajo s turizmom, povezanim s hrano. Ti lokalni stiki nas peljejo k chefom in someljejem, prek njih pa začnemo spoznavati pridelovalce, ki jih omenjajo. Chefom glede tega popolnoma zaupam in mislim, da jim lahko tudi ljudje, ki se bodo odločili za tovrstno nakupovanje. V Sloveniji sodelujem z Jorgom Zupanom, Luko Koširjem in Nejcem Fračnikom, ki je somelje v restavraciji Grič, ter Jakobom Pintarjem. Pa tudi: tu sem preživel že toliko časa, da imam sam veliko poznanstev in sem slišal veliko priporočil od ust do ust.

Na Siciliji imamo za ustvarjanje povezav domačina, pridružil pa se je tudi chef z Michelinovo zvezdico. Na Portugalskem sta »naša« dva zelo izkušena turistična vodnika, specializirana za hrano. V deželi Emilija – Romanja imam tudi že svojega človeka, ob tem pa še prijatelja, ki je predsednik konzorcija izdelovalcev parmezana. Prav tako smo že vzpostavili lokalno navezo v Albaniji in Makedoniji. Zamislil sem si, da bi v prvem letu delovanja najprej pregledali zanimive regije Evrope, potem pa šli naprej in dlje. Zelo bi me veselilo sodelovati s kmeti v Libanonu, Afganistanu, v Južni Ameriki in Aziji. Veliko raziskovanja je bilo že opravljenega, kajti z idejo Cultisana se, kot sem rekel, ukvarjam že pet let.

Če pogledam na vašo britansko spletno stran in pravzaprav tudi novo aplikacijo, najprej opazim vino Božidarja Zorjana. Lahko kar na tem primeru pojasnite, kako ste prišli do njega in zakaj se vam zdi zanimiv?

Ker je resnično fascinantna osebnost. Ob tem, da je bil njegov muškat otonel 2016 lani v reviji Decanter izbran za najboljše oranžno vino na svetu, je pozornosti vredna tudi njegova izjemna načelnost pri biodinamičnem načinu pridelave. Pa tudi njegova zgodba, v času Jugoslavije je bil namreč policist, je nekaj posebnega. Na prvem mestu je seveda izdelek, vino – ampak tudi zgodbe so pomembne.

Na splošno in z vidika ljubiteljev dobre hrane – kateri, mislite, so najbolj zanimivi prehranski izdelki pri nas?

Naravna vina in bučno olje bi bila po mojem mnenju prav na vrhu tega seznama. V Sloveniji se dobijo odlični primeri obeh, pa oboje je razmeroma neznano drugod. Zelo zanimivo se mi zdi tudi istrsko oljčno olje.

Malvazija Sebastijana Štembergerja bo v prvem degustacijskem paketu.

In, seveda, kdo so ljudje, ki so na vas naredili največji in najbolj trajen vtis?

V Sloveniji mi je zares všeč, koliko »navadnih« ljudi je neposredno povezano z zemljo, hrano in vinom, ki se tu rojevata. Celo pred skoraj dvema desetletjema, ko sem bil tu prvič in sem srečeval ljudi, ki so bili tedaj v dvajsetih, sem to že opazil. V zadnjih petih letih pa so se nekateri – med njimi je velik del chefov – še posebej trdno zasidrali v mojih mislih. Denimo Dimitrij Macarol, pridelovalec terana, fas­cinanten, velik človek iz Križa na Krasu. Naprej: Romanca Rečnik. Mama, ki je na Štajerskem lastnoročno ustanovila bio nasad orehov in prav tako lastnoročno vodi svoje mikropodjetje – hči pa je na Harvardu. Pa omeniti moram Andyja in Nino Froggat. To je britansko-slovenski par, ki je prevzel skrb za oljčnik na nekdan­jem družinskem posestvu Nininih staršev. In na koncu, čeprav ga sploh dobro ne poznam: Slavko iz gostilne Skaručna. Leta 2003 sem tam preživel dan, ki mi je spremenil življenje, če se tako izrazim, tako da se pravzaprav niti ne morem pogovarjati o odlični slovenski hrani in vinu, ne da bi ga omenil. Legendarno. In, seveda, lahko bi še našteval …

Preberite tudi: 15 skrivnosti in nasvetov kuharskih mojstrov: Ana Roš

Fotografije: Cultisan

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed