Kaj vse, kar kupimo, v resnici sploh ni sladoled
Poleti je sladoled skorajda življenjska nuja. Ampak ali ste vedeli, da vsi izdelki, ki jih najdemo v zamrzovalniku trgovine, niso nujno pravi sladoled? Nekateri so ledeni desert, drugi sorbet, tretji zamrznjen jogurt, vmes pa še gelato in vse mogoče rastlinske različice. Zato smo pokukali, kaj o tem pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) – in presenečeni boste, kaj vse se lahko skriva pod pisano embalažo.
Sladoled, gelato, sorbet … a ni vse isto?
Na hitro: ne. Razlika med njimi ni samo v imenu, ampak v osnovnih sestavinah. Če želimo vedeti, kaj zares jemo, moramo – ja, uganili ste – prebrati deklaracijo. Kot svetujejo na ZPS, prva sestavina na seznamu pove največ in razkrije, ali gre za mlečno, vodno ali sadno osnovo.
Sladoled
Pravi klasični sladoled vsebuje mleko, smetano in pogosto tudi jajčne rumenjake. Obvezen je sladkor, vse skupaj pa med pripravo zmešao z zrakom, da je tekstura zračna in rahla. Sladoled vsebuje okoli 10 % mlečne maščobe, kar ga postavlja med bolj energijske poletne sladice.
Gelato
Gelato ni le italijanska beseda za sladoled. Vsebuje namreč manj smetane in navadno nima jajc, a je zaradi manj vmešanega zraka bolj gost in kremast. Postrežen je tudi pri višji temperaturi (okoli -10 °C), kar pomeni bolj mehko in sijočo teksturo.
Sorbet
Sorbet je v tej družbi najstarejši, in navadno pripravljen le z vodo, sadno kašo in sladkorjem. Ker je brez mleka in brez maščob, je pogosto primeren za vegane in ljudi s celiakijo. Je zelo osvežilen, še posebej, če je pripravljen iz citrusov ali jagodičevja.
Zamrznjeni jogurt
Njegova priljubljenost je v zadnjem času izredno narasla, saj gre za lahko alternativo sladoledu. Vsebuje manj maščobe in običajno tudi manj sladkorja (razen če je posut s kupom bonbonov), je prijetno kiselkast in pogosto bolj prebavljiv.
Rastlinski sladoled
Rastlinski sladoled je super izbira za vse, ki ne uživajo mlečnih izdelkov. Pripravljen je lahko iz sojinega, kokosovega, ovsenega ali riževega napitka, pogosto z dodatkom oreščkov, sadja ali kakava. V ZPS poudarjajo, da so to pogosto bolj trajnostne izbire.
Kaj pa »modro nebo« in drugi pravljični okusi?
Zagotovo ste že naleteli na sladoled z imenom »modro nebo« – in se vprašali, kaj to sploh je. ZPS pojasnjuje, da gre pogosto za navaden vaniljev sladoled z umetnim modrim barvilom ali mešanico sadnih arom. Enako velja za druge močno obarvane sladolede, saj jih naravne sestavine, kot sta banana ali jabolko, nikoli ne bi obarvale tako intenzivno. Če torej izdelek žari v živih barvah, je skoraj zagotovo poln umetnih dodatkov in arom.
ZPS svetuje: kako pametno kupovati in shranjevati sladoled
- Sladoled naj bo zadnji na seznamu, ko nakupujemo. Tako se izognemo, da bi se že v trgovini preveč zmehčal.
- Shranimo ga v izolirno vrečko ali s hladilnim vložkom in čim prej spravimo v zamrzovalnik.
- Idealna temperatura za shranjevanje je –18 °C.
- Doma ga hranimo tam, kjer ni temperaturnih nihanj (ne na vratih zamrzovalnika).
- Če ga ne pojemo vsega, vrnimo v zamrzovalnik, še preden se začne topiti – večkratno zamrzovanje vpliva na teksturo in okus.
Preberite še:
Več iz te teme:
Naročite se na e-novice:
- Kimči, kot se ga loti Brina (VIDEO)
- To morate narediti z olupki paradižnika, če kuhate mezgo
- Trik, kako breskve olupiti brez noža (kot to počnejo vrhunski kuharji)
- Nikar ne zavrzite olupka lubenice – menda je lahko boljši od vloženih kumaric
- Sataraš: triki in recepti za pripravo
- Aljoša Vodopivec: kuhal na Lofotih, delal pri Štefelinu, zidal na Gorenjskem