Marius Hahn, Nemec v Sloveniji: Bolj kot slovenske navade se mu zdi čudna ajda, s katero tako radi kuhamo

»Slovenija v kulinariki nekako združuje najboljše stvari njenih sosedov. Všeč mi je, da tu na krožniku lahko najdem elemente srednjeevropske, mediteranske in balkanske gastronomske kulture, kar slovensko prehrano dela bogato in raznoliko,« komentira našo kulinarično ponudbo Marius Hahn, ki ga je k nam pripeljalo delovno mesto v založništvu pri Malih junakih.

Verjetno ste prebrali, da so blogerko Mariah najbolj navdušili slovenski štruklji, Marius pa pravi, da obožuje skoraj vse slovenske jedi. »Štruklji so mi tako všeč, da jih količinsko pojem nekoliko preveč,« se pošali. »Najraje imam 'pohanega pšanca' kot mu pravite, najraje pa si ga privoščim v družbi praženega krompirja. Najbolje je, če je pripravljen doma,« nadaljuje Marius, sicer pa to jed najraje naroči v gostilni Pr’Kopač, ki jo toplo priporoča tako svojim prijateljem, ki ga obiščejo, kot tudi vsem Slovencem.

Priporočamo še: Mariah Dolenc, Američanka v Sloveniji: »Vedno se mi je zdelo smešno, kako vas skrbi, da bi gostje domov odšli lačni«

Pa čudne slovenske jedi?

Ena od jedi, ki se še posebno pozimi pogosto znajde na slovenskih jedilnikih, so krvavice, o katerih Slovenci ne dvomimo preveč, tujcem pa se zdijo precej čudne. »Ko sem prvič poskusil krvavice, so se mi zdele zelo čudne. Okus je sicer dober, teksturo in celotno podobo pa bi označil bolj za izkušnjo kot jed,« se pošali Hahn.

Čeprav kar nekaj slovenskih jedi izvira iz avstro-ogrske kulture, so razlike v nemški in slovenski kulinariki precejšnje. »Slovenska kulinarika je precej tradicionalna,« je mnenja Marius. »Sam sem opazil predvsem slovensko zavedanje pomembnosti lokalnega izvora in odnosa do lokalnih proizvajalcev. Zdi se mi, da se v slovenski kulinariki odražata slovensko razmišljanje in karakter, saj Slovenci res cenite domače in doma proizvedeno.«

Ko smo se o čudnih kulinaričnih navadah pogovarjali z Mariah, je izpostavila dejstvo, da Slovence najbolj skrbi, da bi njihovi gostje domov odšli lačni, Marius pa ni mnenja, da bi bile naše navade čudne. »Bolj kot navade bi rad izpostavil sestavino, ki jo Slovenci radi uporabljate pri pripravi svojih jedi. Govorim o ajdi. Če ne bi nikoli obiskal Slovenije, za to žito verjetno nikdar ne bi niti slišal, kaj šele okusil. V slovenski kulturi pa je res prisotna in cenjena, slovenska!«

Navdušen nad štruklji

Mariusa smo povprašali tudi po njegovih veščinah, ko gre za slovensko kuhinjo. »S svojo punco najraje pripravim štruklje. Sicer gre tehnika njej bolje od rok, a se trudim,« je Marius navdušen nad štruklji. Sicer pa doma kuha precej mednarodno, pravi.»Ne kuham ne slovensko in ne nemško. Čeprav imam rad obe kuhinji, bi rekel, da kuham malce mešano. Obožujem mediteranske jedi, ameriško navdihnjeno kulinariko pa indijsko in še marsikaj.«

Priporočamo: Po korakih: štruklji

Čeprav je kuhanje našega sogovorca tako mednarodno obarvano, pa Marius seveda pogreša tudi nekaj svojih domačih, nemških jedi. »Pogrešam currywurst, ki ga pri nas najdete na vsakem vogalu. Nemci res obožujemo klobase, saj jih lahko jemo ob vseh priložnostih. Čeprav obstajajo razlike med posameznimi regijami, so si jedi s klobasami precej podobne. Pri currywurstu gre za popečeno klobaso s paradižnikovo omako s karijem. Ponavadi jo postrežejo v štručki z majonezo in z ocvrtim krompirčkom. Čeprav jo večinoma uvrščamo med hitro prehrano, jo danes streže tudi marsikatera fina nemška restavracija. Jed lahko povsem enostavno pripravimo tudi doma, a mislim, da so ponavadi ravno preproste stvari tiste, ki jih najbolj pogrešamo,« je iskren Marius, ki je sicer navdušen tudi nad kranjsko klobaso, saj je podobnih vajen tudi iz Nemčije. »Najboljše so pečene na žaru, s krompirjevo solato, v dobri družbi in ob kozarcu mrzlega piva. Na lep poletni dan, seveda.«

Če pa se vrnemo v Mariusovo kuhinjo v Ljubljani, ga bomo poleg štukljev videli delati raclette, ki ga najraje pripravlja. »Pravzaprav ne gre za nemško, temveč švicarsko jed,« razloži. »V Nemčiji jo ponavadi pripravljamo ob posebnih priložnostih, na primer za božič ali novo leto.«

Recept?

To je družabna jed. Za pripravo potrebujemo namizni žar, ki ga postavimo na sredino jedilne mize. »Lahko rečem, da gre za nekakšen obred oziroma dogodek, ki včasih traja več ur. Vsak gost za mizo dobi svojo ponev, ki je res majhna, in v njej stopi svoj kos sira, pravzaprav pripravi svojo jed. Topljenemu siru lahko dodamo različne dodatke, v naši družini pa ponavadi dodajamo češnjev paradižnik, gobe, olive, kisle kumarice, mlado koruzo, tuno, salamo, papriko, krompir v kosih in podobno. Pomembna je tudi izbira sira. V trgovini lahko izberete sir raclette ali pa uporabite kakšnega drugega. Zraven pa lahko spečete tudi majhne kose mesa, sam ponavadi izberem piščanca ali govedino. In ker gre za družaben dogodek, se ob raclettu prileže tudi kozarec piva ali vina,« nas pouči Marius.

Kaj pa Nemec priporoča ob obisku Nemčije?

»Če boste Nemčijo obiskali poleti, morate nujno poizkusiti nemški žar, ki je res okusen,« priporoča Hahn. »Če pa boste prišli pozimi, poizkusite mettwurst z zeljem in krompirjem, tipično jed, ki jo boste našli na božičnih sejmih. Ta je najboljša v družbi vroče gorčice!«

Ko smo ravno pri zelju, v Sloveniji ga pojemo res veliko in marsikatera jed spada med najbolj priljubljeno slovensko kulinariko. »Sam o zelju ne bi govoril preveč, saj nisem ravno navdušen nad takšnimi jedmi. Kislega zelja ne maram preveč, nisem tipičen Nemec,« nam v smehu pove simpatični Marius.

Fotografija: Marius Hahn

Preberite še: Zvita sirnica po hitrem postopku