Meta Repovž, prejemnica priznanja za življenjsko delo v gostinstvu: njene jedi odsevajo predanost družini

Sekcija za gostinstvo in turizem, ki deluje pod okriljem Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je Meti Repovž nedavno podelila priznanje za življenjsko delo v gostinstvu. Nagrada je odpotovala na Dolenjsko, v Šentjanž, kjer že vsaj 150 let stoji Gostilna Repovž. Slovenski gostinci so zapisali, da je prejemnica laskavega priznanja s spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi pridelovalci postavila temelje trajnostnemu turizmu: »Njeno delo je neizbrisno zaznamovalo slovensko kulinariko, pustilo sled v gostinski panogi in prispevalo k prepoznavnosti Slovenije kot gastronomske destinacije. A Meta ni le vrhunska chefinja, njena predanost družini odseva v vsaki jedi.«

Začetki

»Pred dobrimi dvajsetimi leti smo se odločili, da iz vaške gostilne in obstoječe kmetije naredimo nekaj več,« pojasni Meta Repovž in doda, da je bila na domačiji od nekdaj kmetija, ki ji je bila pripeta gostilna: »Samooskrba, kilometer nič in vse ostalo, kar je v današnji kulinariki zelo moderno, našo družino spremlja že desetletja.« Tako Repovževi še danes za svoje goste pridelajo vso zelenjavo, sadje in žitarice, denimo piro in ajdo, medtem ko jim kmetovalci iz bližnje okolice, in to so večinoma mladi prevzemniki, ki imajo ogromno znanja in hkrati jasno vizijo, priskrbijo predvsem mesne izdelke ter mleko in mlečne izdelke.

No, pred dobrima dvema desetletja sta zakonca Meta in Jože Repovž iz rok njegove mame Ivanke, od katere se je letošnja nagrajenka tudi učila kuharskih veščin, prevzela gostilno. Meta pojasni, da je hotela narediti korak naprej in tako so začeli pripravljati kulinarične večere, na katere so vabili znane kuharje: »Od njih smo se v tistih letih tudi marsikaj naučili, kasneje pa je nova generacija kuharska znanja pridobivala na raznih tečajih oziroma delavnicah pri nas in v tujini.«

Družina Repovž

In katere so tiste jedi, na katere je Meta Repovž danes najbolj ponosna?

»Predvsem sem vesela, da smo v poplavi dobrih gostiln našli svoje mesto,« pojasni sogovornica in doda: »Tu je denimo pirina rižota, ki smo jo prvič pripravili pred kakimi dvajsetimi leti in je takrat veljala za zanimivo novost. Ena od naših značilnih jedi je stročji fižol z ocvirki, ki mu dodamo bučno omako in jurčke. Potem so tu še snežene kepe in ostale sladice, denimo malo drugačni marelični cmoki, čokoladni puding in ostali okusi, ki se jih spomnimo iz naše preteklosti. Zanje je zdaj že zadolžena snaha Sabina..«

Meta pa je z nami podelila tudi ta recept za snežne kepe:

Snežne kepe, kot jih pripravijo v priljubljeni gostilni

Juha

Fotografije: Dejan Javornik