Odprta Kuhinja

Vodni somelje: pred okušanjem moramo vodo najprej razumeti

FOTO: Radenska
Odpri galerijo
A+   A-
Marsikdo bi rekel, da je voda pitna tekočina brez vonja in okusa. A med vodami obstajajo številne razlike.

Da je na vodo treba gledati poglobljeno, opozarja Marko Gajić, master vodni somelje in organizator Blejskega vodnega festivala, ene vplivnejših globalnih prireditev o novem razumevanju pitne vode.

Ste eden prvih vodnih someljejev na naših tleh. Kako bi opisali svoje delo?

Vloga vodnega someljeja je, da vodo razume – da razume njeno sestavo in okuse, da zna to povezovati s hrano, čaji, kavo, vinom in podobno … Torej da vodo gostu predstavi na podoben način, kot someljeji predstavljajo vino. Pri nas je to delo zahtevnejše, ker ni tako močno izrazitih okusov, a kljub temu lahko razlike lepo občutimo. Vodni someljeji imamo tudi pomembno vlogo v gastronomiji in pri izobraževanju. Slovenija je prav v vrhu tega razvoja zaradi naše organizacije in entuziastov, ki delujemo na tem področju.

Kakšno vodo pijemo v Sloveniji?

Dobro in slabo, odvisno s katerega zornega kota pogledaš. Če gledamo s strani zakonodaje, pijemo v Sloveniji več kot odlično vodo. A če pogledamo malo globlje, v analizo vode, vidimo, da je veliko vodnih virov že kontaminiranih z mikroplastiko, hormonskimi motilci, antibiotiki, pesticidi in drugimi snovmi. Evropska zakonodaja zagotavlja standarde, do kod je neka meja sprejemljiva in ni škodljiva, a potrebujemo boljši sistem. Živimo v svetu onesnaževal. Moja misija in zaveza ekipe Zavoda Blejski vodni festival je zato ljudem zagotoviti popolne informacije. Torej, če je v vodi kaj, čemur bi se posameznik želel izogniti, je treba ljudi informirati, da se lahko sami odločijo, ali bodo konzumirali tak izdelek ali ne, četudi gre za vrednosti, ki ta trenutek »niso škodljive«. To je pravica vsakega človeka.

Kakšno vodo pijemo v Sloveniji?

Dobro in slabo, odvisno, s katere strani pogledaš. Če gledamo s strani zakonodaje, pijemo v Sloveniji več kot odlično vodo. A če pogledamo malo globlje, v analizo vode, vidimo, da je veliko vodnih virov že onesnaženih z mikroplastiko, hormonskimi motilci, antibiotiki, pesticidi in drugimi snovmi. Evropska zakonodaja zagotavlja standarde, do kod je neka meja sprejemljiva in ni škodljiva, a potrebujemo boljši sistem. Živimo v svetu onesnaževal. Moja misija in zaveza ekipe Zavoda Blejski vodni festival je zato ljudem zagotoviti popolne informacije. Torej, če je v vodi kaj, čemur bi se posameznik želel izogniti, je treba ljudi informirati, da se lahko sami odločijo, ali bodo konzumirali tak izdelek ali ne, četudi gre za vrednosti, ki ta trenutek »niso škodljive«. To je pravica vsakega človeka.

Kako pa se vode med seboj razlikujejo?

Vsak vodni vir ima svojo geolokacijo in tudi okolico, ki vpliva nanj. Zato voda vsebuje različne elemente, ki ji dajejo okus, strukturo, svežino, povezavo z jedmi, drugimi izdelki in podobno. Voda je osnova za vse. Če iz dobre vode narediš izdelek, je lahko vrhunski – ne samo po okusu, ampak tudi za telo. Eden od glavnih elementov je torej mineralizacija vode, ki se razlikuje glede na lokacijo in sestavo posameznega vodnega vira.

Ali povprečen Slovenec sploh zazna okus vode?

Da. Ko hodiš po svetu, lahko opaziš, da ima voda različne okuse. Neka voda ti ustreza, druga ne. Ko smo leta 2016 začeli Blejski vodni forum, sem poleg strokovnega dela bolj za šalo organiziral še degustacijo vode. Udeležencem smo v pokušino dali vzorce vode iz desetih različnih slovenskih krajev. Vsi so znali opisati vsako vodo z različnim okusom in prav tako so znali povedati, katera jim je všeč in katera ne. Prav to je bil povod, da sem leta 2018 v Slovenijo prvič pripeljal uradnega vodnega someljeja iz Južne Koreje.

Slovenska tradicija na področju ustekleničenih voda je tesno povezana z Radensko. Kako vi gledate na pečat, ki ga puščajo tri srca?

Radenska je ena od največjih uveljavljenih blagovnih znamk v Sloveniji, s katero odraščamo.

Radenska in ljudje, ki jo vodijo, imajo strast in občutek za svoje delo, so odprti za inovacije in hitro smo našli skupni jezik. Gre za unikaten dar narave, ki ga podjetje zelo dobro vodi in varuje. Skupaj razvijamo globalne vodne trende in ljudem zagotavljamo še boljše poznavanje vode, ki bo pustilo velik pečat v razvoju, ne samo v Sloveniji, temveč tudi globalno.

Radensko poznamo predvsem po mehurčkih. Kako pa bi opisali negazirano naravno mineralno vodo Radenska Naturelle?

Zaradi srednje vsebnosti mineralov in uravnotežene sestave je vsestranska, prefinjena voda, ki se dobro ujema z lažjimi, tako nežnimi kot slanimi in kislimi jedmi. Majhna vsebnost natrija poudarja naravne okuse jedi in jih uravnoteži. Žametna tekstura vode in harmonična mineralnost zagotavljata gladko, prijetno pitno izkušnjo, ki pri mizi povzdigne celotno doživetje. Predlagal bi jo ob jedeh iz lososa, na primer na žaru, saj je losos riba z močnejšim okusom od postrvi, pa tudi ob testeninah s piščancem. So pa tudi druge možnosti.

Nasvet vodnega someljeja

Radenska Naturelle se najlepše povezuje z lahkimi jedmi, npr. s solato s piščancem in ne preveč močnim prelivom, kombinacijami popečene zelenjave, testeninami s piščancem, zelenjavnimi rižotami, sušijem, eksotičnim sadjem (agrumi) in še bi lahko naštevali.

Svoje naravne prednosti bo po okusu najbolje izražala ohlajena na približno 14 °C, svojo svežino pa na 8–10 °C. Za poln okus v ustih pa jo pustite, da se segreje na sobno temperaturo. Njena tekstura in mineralna vrednost zagotavljata gladko, prijetno pitno izkušnjo, ki dviguje doživetje ob jedi ali pa samo pri pitju. Pomembno pa je, da gost sam odpre steklenico oziroma jo pred njim odpre natakar, da se s pokom zamaška lahko prepriča, da je bila voda originalno zaprta.


Naročnik oglasne vsebine je Radenska d.o.o.

Datum Objave: 16.7.2024 ob 09:07

Več iz te teme:

Naročite se na e-novice: