Policistka, ki meša koktejle

Zanimiva sogovornica je mlada Ljubljančanka Eva Dakić, ki jo je po končani fakulteti potegnilo v svet koktajlov. Zanimiva tudi zato, ker je po poklicu policistka. Z Madame Mixology, kot je njeno umetniško ime, smo se pogovarjali v ljubljanskem lokalu Playa, kjer snuje in ob večerih pogosto tudi meša koktajle.

Te dni ste imeli rojstni dan. S katerim koktajlom ste nazdravili?

Z nobenim (smeh). Prijateljem rada namešam kako kombinacijo, sama pa grem le tja, kjer vem, kdo takrat dela za točilnim pultom, ali pa v točno določen lokal, ki je znan po tem – to velja predvsem za obiske tujine, kajti kadar grem kam zunaj Slovenije, se vselej pozanimam, kje imajo dobre koktajle.

Glede rojstnega dne pa: zdi se mi, da sem bila z razlogom rojena ob dvestolet­nici začetka francoske revolucije – in sicer zato, da naredim spremembe. Slutim, da te lahko naredim na področju koktajlov.

Kaj so za vas koktajli?

To so zgodbe okusov in vonjav. Rada berem, všeč mi je, da imajo stvari pomen. Zato so zraven koktajlov na našem meniju zapisane tudi zgodbe in različni citati, ki nakažejo, kakšno doživetje se skriva v kozarcu.

Vaše umetniško ime je Madame Mixology. Miksolog je pojem, ki ga vse večkrat slišimo. V čem se pravzaprav razlikuje od klasičnega barmana?

Da postaneš miksolog, moraš biti najprej dober barman, kar pomeni, da moraš obvladati klasiko. Šele nato začneš sestavljati svoje okuse. Velikokrat me vprašajo, na katero šolo sem hodila, da sem postala miksologinja. Šole za to ni. Šele ko v to vložiš dovolj časa in strasti, ko imaš dovolj izkušenj, se razvijejo tudi tvoji okusi. Ti sčasoma postajajo bolj napredni in torej drugačni, kot si jih ustvarjal v začetku kariere.

Kaj vse zajema vaše delo?

Delam v Playi, ampak nisem vodja lokala. To bi me preveč omejevalo, rada sem svobodna. Rada imam čas za svoje projekte in dogodke, ki jih pripravljam pod imenom Madame Mixology. Za omenjeni lokal torej dvakrat na leto zasnujem meni in tudi sestavljam koktajle, ki jih prilagodim jesensko-zimski in pomladno-polet­ni sezoni. Hkrati je treba o sestavinah in načinu priprave izobraziti osebje in tudi to delam z velikim veseljem.

Na spletni strani imate zapisano, da vas lahko najamemo za različne priložnosti, tudi pogrebe. Vas je kdo zares najel za takšno priložnost?

Ne še, ampak se mi ne bi zdelo nič nenavadnega. Največkrat se name obrnejo, ko pripravljajo zasebne ali službene zabave, pa iščejo nekoga, ki bi jim zasnoval nekaj koktajlov v ta namen. Nisem pa človek, ki bi na kakšni zabavi ure in ure mešal džintonik.

Če bi izbrali koktajl tega poletja – kateri bi to bil? Džintonik, ki ga omenjate, je, predvidevam, že malo v zatonu ...

Džintoniki so še vedno priljubljeni, sicer pa priljubljenost raste različnim spritzem, torej pijačam, pripravljenim z dodatkom mehurčkov, ki so lahko v obliki sodavice ali penečega se vina. Lahko temeljijo na sadnih okusih ali likerjih in žganicah, mednje spada še vedno zelo priljubljeni aperol spritz. Ravno ta je, vsaj pri nas v Playi, to poletje večkrat na mizah.

Kaj pa spritz, pripravljen z limončelom?

Tudi citrusni okusi so to poletje kar precej v ospredju. Več kot včasih je povpraševanja po kislih koktajlih. Je pa v Ljubljani trenutno zelo priljubljen tisti, ki vsebuje pasijonko in vaniljevo vodko: to je pornstar martini. Pred nekaj leti je bil velika uspešnica v Londonu, zato sem se pri snovanju ponudbe enega od ljubljanskih lokalov odločila, da vključim tudi tega. Zdaj se je že razširil skoraj po vsej Ljubljani, ni pa to nekaj, kar sama rada mešam. V svetu doživljajo razmah koktajli s tekilo in mezcalom, v Sloveniji se premiki dogajajo počasi.

ni podpisa

Kako pa je z brezalkoholnimi koktajli?

Da, moktajli jim rečemo in se razvijajo vzporedno. Nekako se mi zdi, da so se pri nas začeli širiti prek fine dining restavracij, saj so chefi k jedem vse pogosteje začeli ponujati brezalkoholno spremljavo.

Pravite, da ko potujete, vedno pokušate tamkajšnje koktajle. V kateri državi pa zdaj mešajo najboljše?

Težko bi rekla, imajo jih marsikje in bolj kot posamezne države se v tem svetu uveljavljajo določeni bari ali imena ... Nazadnje sem dobre pokušala v Parizu in Rimu, zelo zanimivi mesti v tem pogledu sta London in Berlin. V Nemčijo grem vsako leto oktobra, na barmansko konvencijo. V Berlinu sem recimo spoznala koktajle, ki so se po okusu in z imenom navezovali na jedi določenega lokala – koktajl cold pizza je bil na primer res takega okusa kot mrzla pica. Prav tako v Berlinu sem lani prvič poskusila koktajl z infuziranimi gobami in potem to idejo vključila v snovanje za Playin jesensko-zimski meni. Povezave okusov koktajlov z okusi hrane so zelo zanimive, a se pri nas nekako še niso začele pojavljati.

Kateri znani bari, katera svetovna imena so zanimivi za vas?

Zanimiv mi je Šingo Gokan, ki sem ga letos obiskala v Tokiu, kjer je eden od njegovih barov SG Club. Všeč so mi njegovi koktajli in slog mešanja. Japonci so perfekcionosti: njihovo gibanje se mi zdi zelo elegantno in lepo. Spremljam tudi Martina Hudaka. V Avstraliji je solastnik bara Mybe Sammy in Sammy Junior, je avtor knjig o koktajlih s kavo, veliko potuje po svetu in meša v svetovno znanih barih, za povrhu je zelo zabaven. V Londonu deluje par: Alex Kratena, ki je bil večkrat nagrajen, in Norvežanka Monika Berg. V britanski prestolnici imata bar, v katerem je velik poudarek na okusih. Največkrat uporabita čisto preprost kozarec, v katerega dodata veliko kocko prozornega ledu ali kocke različnih oblik. Brez okrasja, brez tako imenovanih ikeban, ki so v preteklosti spremljale koktajle. Potem je tu še Francoz Remy Savage, ki je med prvimi začel snovati konceptualne menije koktajlov ... Še mnogo drugih imen je.

Pravite, da šole za miksologa ni. Ste pa opravili fakulteto za varnostne vede, kar pomeni, da bi lahko delali kot policistka.

Niti en dan nisem v službi nosila policijske uniforme (smeh). Že od malega sem govorila, da bom policistka, pravzaprav kriminalistična inšpektorica. Po končani srednji šoli sem se, kljub tej želji iz otroštva, vpisala na pravno fakulteto, saj sem se želela pozneje usmeriti v kazensko pravo. A med študijem sem začela delati v gostinstvu: v lokalu družinskega prijatelja sem pomivala posodo. Z ekipo smo se zelo povezali, delo mi je postalo všeč. Hitro sem tudi spoznala, da odvetniška služba ne bi bila zame, saj je preveč statična, preveč je sedenja, zato sem se preusmerila v varstvoslovje in študij tudi končala. Nisem pa nikoli delala kot policistka. Prijatelj mi je rekel, da imam preveliko srce in preveč umetniške žilice za kaj takega.

Pa vam ta šola kaj pomaga pri zdajšnji karieri?

Mislim, da mi, kajti tudi za točilnim pultom in v vsakem lokalu, kjer delam, imam rada, da so stvari urejene in na svojem mestu. Tisti, ki delajo z menoj, si morajo najprej prislužiti moje zaupanje, šele nato jim dam proste roke.

Kaj bi bilo idealno delo za vas?

Podobno delo, kot sem ga že opravljala v Stari Ljubljani, kjer sva s kolegom vodila bar Kolibri. V redni ponudbi sva imela kakih deset koktajlov, druge sva mešala glede na želje gostov. Z njimi sem se pogovarjala, jih spraševala, kaj bi radi, nato sem se vrnila k točilnemu pultu in pripravila nekaj po njihovih željah. Ta pristop mi je res blizu. Moje idealno delo bi bilo mešati koktajle v lastnem baru, in to tiste, ki si jih želim mešati. Hkrati pa želim še naprej širiti znanje in ljubezen do tega področja. Rada bi tudi spoznala še več ljudi, ki koktajle obvladajo, saj se od njih lahko kaj naučim in napredujem.

Preberite še: Pravilno shranjevanje sladoleda: domačega in tistega iz trgovine

Fotografija: Špela Ankele