Odprta Kuhinja

Znani slovenski peničarji bodo oživeli to staro ulico

Odpri galerijo
A+   A-
Tule pa se obeta nekaj prijetnega: največja in najstarejša peničarska hiša v Sloveniji, Radgonske gorice, letos praznuje ne le 170 let od rojstva njihove prve penine – pokazali so nam tudi prihodnost.


Oživili bodo celo ulico v Gornji Radgoni! Niz stavb, nekatere so zdaj močno načete, bodo prenovili v butične hotelčke, prodajalne dobrot in lokale, kjer bodo lahko ljudje uživali na prijetno počasen način in ob obujanju spominov na romantiko bolj rokodelskih časov. Martina Ficko je vodja turizma pri Radgonskih goricah; prav vedro se je za OK podala v razmišljanje o tej prihodnosti ...

Predstavljajte si sanjski razplet: kakšna bi bila današnja Jurkovičeva ulica v Gornji Radgoni, nekoč znana kot Gornji gris, čez pet let, če bi se uresničilo vse, kar si želite? Vemo: zdaj je tu vaš RG Dom penine, pa polnilnica, bistro ...

Pred vstopom v ulico bi bila tabla Gornji gris in zraven Unescov znak s pripisom Zaščiteni stari del mestnega jedra Gornje Radgone. Ulica bi se imenovala Ulica radgonske penine. Imela bi označeno kolesarsko stezo in stezo za pešce. Tu bi se sprehajali Radgončani z obeh bregov Mure, pa gostje iz različnih delov Slovenije ter turisti z vsega sveta; srečevali bi glasne Italijane, zadržane Švede, radoved­ne Američane, smehljajoče se Japonce, živahne Francoze ...

Motorni promet bi bil dovoljen samo za dostavo in polnilnico med 7. in 10. uro. Na cvetličnem trgu bi se bohotile lilije, hortenzije, marjetice. Iz delikatese bi dišalo po sveže pečeni prleški gibanici, v izložbi bi bila penina dneva, francoski šampanjci, španska cava, italijanska spumante in prosecco. V ozadju izložbe bi stala stara tehtnica in ob njej nasmejan prodajni predstavnik RG doživetij, to je naša turistična blagovna znamka, imeli bi oddelek z lokalnimi siri, mesninami, vložninami, bučnim oljem, našim medom iz ekološkega vinograda in kisom iz ekološko pridelanega grozdja …

Na usmerjevalni tabli pri muzeju vitikulture in kongresnem centru bi bil plakat, ki bi vabil na 10. Salon radgonske ranine, naše avtohtone sorte. Pri vhodu v destilarno bi bil viden privlačen stroj za destiliranje in zraven nepregledna množica vrhunskih destilatov.

Na recepciji hotela bi se pravkar prijavljala gosta; receptorka bi natočila kozarec radgonske penine za dobrodošlico. Iz aparthotela bi se družina odprav­ljala na kolesarski izlet med vinogradi z našimi e-kolesi; na njihovih ramenih bi bili nahrbtniki s penino in lokalnimi izdelki za piknik med vinogradi ... V RG Bistroju bi ravno gostja naročila zajtrk Glamur z izdelki lokalnih dobaviteljev ob reki Muri. Po Muri pa bi se pripeljal lesen čoln z osmimi turisti z Belgije, ki bi pokušali izdelke, s katerimi se je trgovalo v srednjem veku, ponujene na sodoben način …

Tako! (smeh)

Zgodovinska razglednica, arhiv Zlatka Šajharja
Zgodovinska razglednica, arhiv Zlatka Šajharja


Zdaj pa smo tu in zdaj: kaj je pravzaprav zgodovina te ulice in kaj so zgodbe posameznih zgradb v njej?

Gornji gris je bil pomemben del mestnega jedra z ledenicami, kjer so z uporabo ledu iz reke Mure shranjevali pokvarljiva živila, predvsem meso. Danes so tukaj naše kleti Pod skalo, Pod slapom in Pod rimskim kolesom. Verjetno so po reki Muri trgovali tudi s soljo, podobno kot po Dravi. Na začetku ulice, kjer je danes naš RG Bistro, je bila gostilna, tu so delovali čevljar, urar, mesar, pa železnina. Kjer je danes upravna stavba, je bilo sodišče.

Za katere od stavb v ulici pa ste že predvideli novo vsebino in uredili lastništvo – in v kakšnem času se bo to res zgodilo? Kdaj bo, recimo, zaživel hotel?

Projektna naloga za celotno ulico je večinoma izdelana, potekajo zadnja usklajevanja z našo ekipo, arhitekti, spomeničarji in arheologi, saj so vse stavbe pod spomeniškim varstvom. Načrtujemo, da bosta butični hotel in celotna ulica doživetij z že odprtim bistrojem in RG Domom penine ter na novo odprtimi objekti – destilarno, gourmet delikateso, muzejem vitikulture, centrom za poslovne dogodke in cvetličarno – zaživela čez dve leti.

Za pročelji starih hiš Gornjega grisa se skrivajo čarobni kotički. Foto: Karina Cunder Reščič
Za pročelji starih hiš Gornjega grisa se skrivajo čarobni kotički. Foto: Karina Cunder Reščič


Kaj so, za vas osebno, trije najbolj očarljivi kotički te uličke, ki jih zdaj ne vidi vsak ...

Mene najbolj očarajo naša dvorišča; tudi mnoge pare, ki se poročijo na dvorišču RG Doma penin. Letos smo imeli recimo prvo poroko v hotelskem atriju, ki sploh še ni prenovljen, pa je že zdaj v njem neverjetno prijetna energija. Vsi atriji bodo ekskluzivno dostopni hotelskim gostom po notranji povezavi, kot je razvidno z načrta ulice. Seveda pa je tu tudi enkraten razgled na našo Muro in obe Radgoni iz bunkerja iz druge svetovne vojne na hribu za zgradbami, kjer bomo naredili posebne sprehajalne poti in kotičke za masaže na prostem ter kotičke za stik z naravo.

Omenjate tudi Unesco, ki je recimo v Šampanji zaščitil tamkajšnje zgodovinske lokacije in objekte, povezane s šampanjcem. Sklepam, da imate podobne ambicije: kako bi začeli pisati pismo za Unesco, kako bi utemeljili, da je mogoče tudi Gornja Radgona, kjer je pred 170 leti Alojz Kleinošek v pitje ponudil svojo prvo penino, lahko kraj zaščitene znamenitosti ...

Glede na to, da res sodelujemo z najboljšimi strokovnjaki na področju arhitekture, arheologije, konservatorstva ter snovalci čuječih doživetij, mislim, da na koncu ne bi bilo težko napisati pisma Unescu. Redkokje imajo tak blagoslov, kot ga ima mesto Gornja Radgona, kar zadeva tradicijo vinogradništva in trgovskih poti; še posebej pa dejstvo, da je tu nastala prva penina v Sloveniji že pred 170 leti. Prednosti so tudi majhnost mesta, pa biosferno območje reke Mure, vsi naši obrati bodo izpolnjevali najvišje okoljske standarde. Mesto z bogato sejemsko tradicijo ima poleg tega številne mednarodno priznane umetnike, znanst­venike, glasbenike, ki vidno prispevajo k dvigu kulture kraja.

Računalniški prikaz: Arhema in Atelier arhitekti
Računalniški prikaz: Arhema in Atelier arhitekti


Res razmišljate, da bi ulico zaprli za promet in jo morda tudi zares preimenovali?

Res. Želimo si tudi, dolgoročno gledano, preseliti proizvodnjo na drugo lokacijo, da bi lahko popolnoma zaprli ulico za promet. Zdaj ga bomo samo časovno omejili za dostavo ter prijavo in hotelskih gostov, kot ga recimo omejujejo v starih mestnih jedrih. Ulico bi radi preimenovali v Ulico radgonske penine, prav tako bi pa radi obdržali zgodovinski naziv tega območja Gornji gris. Gris je izraz za naravno polico, ki se je naredila na mivki ob rečnem bregu; iz nemške besede der Grieß.

ni podpisa
ni podpisa
Nova Šefica turizma v Radgonski klleti Martina Ficko v turizmu dela šestnajsto leto, prej je bila zaposlena v največji hotelski verigi v Sloveniji. Na to službeno mesto, pravi, jo je pripeljalo dolgoletno sodelovanje z Radgonskimi goricami, večkrat je na oglede kleti v Dom penine vodila goste in poslovne partnerje. Počaščena je, pravi, da je lahko zraven, ko ustvarjajo nekaj novega na tmelju tradicije v duhu današnjega časa ter s pozornostjo do narave.
Priporočamo še: Kostanj, kot se ga lotijo profesionalci: nabiranje, priprava, lupljenje
Datum Objave: 5.10.2022 ob 07:10

Več iz te teme:

Radgonske goriceGornji grisGornja Radgona

Naročite se na e-novice:

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder ReščičLjubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiranja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.