Pet obveznih kulinaričnih postojank, ki jih morate odkljukati v Sarajevu

Ni nam bilo lahko izbrati zgolj pet kulinaričnih utrinkov, saj je tu še toliko drugih okusnih zanimivosti – od sarajevske in begove čorbe prek tradicionalnega bosanskega lonca vse do tufahij, hurmašic, kadaifa in drugih sladic, ki vabijo v slaščičarnah na Baščaršiji. A naj našteto ostane za prihodnjič, saj smo se tokrat osredotočili na sam vrh piramide okusov glavnega mesta BiH.

Ena tržnica iz dveh delov​

Zlato pravilo kulinaričnih novinarjev: ko greš v mesto, obiščeš mestno tržnico. V Sarajevu sta v mestnem jedru dve, oddaljeni le nekaj korakov. Mestna tržnica (Mula Mustafe Bašeskije 4a) je pokrita, v njej lahko kupimo mlečne izdelke, različne moke, tudi domače sladice, jajca, mesnine in podobno. Potem pa je na drugi strani ceste še tržnica Markale (Ferhadija 7), kjer prodajajo sadje in zelenjavo, tudi okro oziroma bamijo, ki je nanizana na vrvico videti kot užitna verižica. »Krasna za v begovo čorbo, lahko jo dodate tudi v kakšno drugo jed. Bosanska viagra,« se široko nasmehne prodajalka, ko jo vprašamo, kako uporabljamo to v Bosni zelo razširjeno, pri nas pa manj znano stročnico.

Nadvse retro so se nam zdele na sarajevskih tržnicah domače vložnine, saj so prodajalke na kozarčke kislih kumaric, mešanih solat in ajvarjev (blagih in pekočih) nalepile etikete, nanje pa kar s flomastri napisale vsebino kozarčkov – natanko tako, kot so pred desetletji ozimnico označevale naše mame in babice.

Mestna tržnica, Sarajevo.

Vsi odtenki baklave

Kam na baklavo? Mi smo izbrali Sarajbosno, ki jo najdemo tik ob glavni tržnici. Ko smo jih obiskali, so imeli več kot 15 vrst baklav različnih oblik in okusov – poleg orehovih, pistacijevih, mandljevih in lešnikovih so bile tu še čokoladne, takšne s figami, jabolki, viš­njami, piškoti plazma in celo kavnega okusa. Nadvse prikupne so tudi barve baklav v Sarajbosni, kajti tu se klasiki pridružujejo še močno zeleni in nadvse fotogenični rožnati zalogajčki. To pa se nam je zdelo nadvse praktično: v prodajalni vam škatlo, v katero vam naložijo baklave po izbiri, vakuumsko zaprejo in s tem preženejo strah, da se bo lepljivi preliv razširil po vsej prtljagi (ali prtljažniku). Ceno večjega števila določi tehtnica, ena baklava stane nekaj manj kot evro.

Al prav se piše kava, kafa ali kahva?

»Kakorkoli ji rečete, bo prav,« se nasmehne Sarajevčanka, ko ji omenim dilemo o tem, kako naj zapišemo ta priljubljeni napitek. Na Baščaršiji (in še marsikje v mestu) strežejo bosansko kavo v kovanih džezvah, postavljenih na kovan pladenj. Na njem vam prinesejo še manjšo skodelico, v kateri sta praviloma kocka sladkorja in kockica ratluka (slaščice, narejene iz kuhanega škroba, sladkorja in dišav), zraven pa stoji še manjša skodelica, imenovana fildžan, iz katere kavo spijemo. V večini lokalov na Baščaršiji stane kava trenutno dva evra.

Kava, kahva ali kafa? Povsod po mestu, tudi pri Džirlu, ki je le nekaj korakov oddaljen od znamenitega vodnjaka, vas bodo razumeli, kakorkoli ji boste že rekli.

Nadvse priporočamo obisk Čajnice Džirlo, le nekaj korakov oddaljene od znamenitega vodnjaka na Baščaršiji (Kovači 16). Naj vas ime čajnica ne zavede – tu imajo tudi odlično kavo, različne čaje in fenomenalen salep. Kaj je to? Salep je vroč napitek za hladne dni, narejen iz posušene korenine posebne vrste orhideje, cimeta in mleka. »Če vam je všeč cimet in imate radi mleko, bo to prava izbira,« nam je dejal prijazni natakar v Džirlu. In kako prav je imel!

Še droben nasvet za kavoljubce: na Baščaršiji poiščite katero od redkih mest, kjer še meljejo kavo na tradicionalni način – z velikim možnarjem. In kupite si (vsaj en) zavojček te t. i. tucane kave za domov. Če ne zaradi drugega, zaradi prekrasnega vonja, ki vas bo v trenutku spravil v boljšo voljo.

Burek (in drugi sorodniki): vsekakor Bosna!

Burekdžinica Bosna je ena od kultnih kulinaričnih postojank na Baščaršiji (Bravadžiluk 11). Ceno bureka in njihovih sorodnikov, kot so sirnica, zeljanica, krompiruša, tikva (ta je z bučo), tu odmerijo z veliko in zanesljivo tehtnico. Cene za kilogram se gibljejo med 6 in 10 evri. Priporočamo: okus, ki vam ta dan diši, zraven pa jogurt ali ajran (rahlo slankast fermentiran napitek, ki je po strukturi bolj tekoč kot vsak jogurt).

Burek v lokalu Bosna, ki velja za najbolj znano burekdžinico v Sarajevu.

Čevapčiči: poiščite lokalček Nune

Nekateri navijajo za čevape iz Želja, drugi gredo k Želju 2, tretji k Hodžiću, nam pa se je korak ustavil v majhni čevapdžinici Nune (Ferhadija 12). Pa ne samo zato, ker tu po mnenju Trip­Advisorja pečejo najboljše čevapčiče v mestu, in niti ne zgolj zaradi tega, ker spada Nune med najstarejše sarajevske čevapdžinice. Sem smo zavili, ker smo že pred časom govorili z enim od treh lastnikov, Edinom Ogreševićem, in povedal nam je takole: »Naša čevapdžinica je začela delovati leta 1966, odprl pa jo je moj ded Salem Ogrešević, ki je posel pozneje prenesel na sina Mustafa, mojega očeta. Zdaj skupaj z bratoma ohranjamo tradicijo in skrivno recepturo. Nune je druga najstarejša čevapdžinica v Sarajevu, najdete jo v središču mesta, nasproti znane tržnice Markale.«

Čevapčiči? Priporočamo lokalček Nune.

Tako kot drugod vam tudi v lokalu Nune v polovici prerezane lepinje (torej: somuna) postrežejo pet, deset ali kar petnajst čevapčičev, zraven dodajo malce na kockice narezane čebule, če želite, naložijo še kepico kajmaka. Cena: dobra 2 evra (za pet) oziroma nekaj več kot 4 evre (za deset čevapov). Tu vsekakor pokusite tudi krasen hišni jogurt, ki ga postrežejo v steklenem kozarčku.

Fotografija: Špela Ankele