5 idej, kaj letos posejati na vrtiček za barvite krožnike

Prihaja čas, ko se vrtičkarji oskrbujemo s semeni. Sredi marca sejemo paradižnik, potem pa je od vremena odvisno, koliko presenečenj, ki se jim reče »sneg do nižin«, ima še v svoji malhi. Nekje do začetka aprila smo že vsi polno založeni s semeni in čebulicami, ki bodo rasle, nas razveseljevale, predvsem pa polnile krožnike.

Berivka

Ta beseda je kot dežnik, pod katerega lahko spravimo marsikatero sorto, samo da jo zgodaj in na gosto posejemo in jo potem režemo, kot bi jo želi. Ponavadi gre za prvo seme, ki najde pot v zemljo, ampak v zimske grede in rastlinjake, nekje od začetka marca je priporočeno. V resnici, ko gre za solato, skoraj ni večjega užitka, kot je prva velika skleda domače berivke s trdo kuhanim jajčkom.

Z njo si ponavadi niti ne damo kakšnih lepot­nih opravkov: lahko bi sicer mešali različne sorte in jih gosto sejali, ampak je pomembno, da klijejo približno na enak način. Za uživanje pa se splača potruditi in različne barve listkov v naši skledi bodo še prispevale k veselemu vzdušju. V semenskih vrečkah sta pogosto mešani sorti lollo rossa in lollo bionda, ki sta tako ali tako znani in priljubljeni, ponekod dodajajo še tretjo, red salad bowl.

Blitva

Poleg rdeče pese in korenčkov, za katere smo v zadnjih letih spoznali, da jih je mogoče dobiti v številnih barvah, je verjetno prav blitva zastavonoša gibanja mavrične zelenjave. Semenska mešanica pod imenom bright lights je, ko doraste, prava paša za oči: rumena, bela, rožnata, rumena stebla ... To je čudovita zelenjava, ki jo imamo najraje s krompirjem ob kakšni pečeni ribi ali s polento ...

Krasno pri blitvi je, da jo jeseni pustimo zunaj na vrtu in potem upamo, da temperature ne bodo sibirske: letošnja zima je bila kljub nekaj zelo hladnim dnem dovolj prizanesljiva, da so veliki listi sicer propadli, mladi, notranji, pa so povečini preživeli in so tako rekoč edina domača zelenjava v tem času, ki ima kaj barve. Ob rdeči pesi in korenčku, seveda, če ste že lani izbrali pisanost ...

Azijske listne rastline

To je izbira za ljubitelje pekočih okusov. V teh semenskih vrečkah ponavadi najdemo družino gorčic: ne le navadne, ampak tudi sorodne, kot so mizuna, komatsuna ... To so rastline začetka in konca sezone, ker imajo rade krajše dneve. Uporabljajo se podobno kot berivka: požanjemo jih in jemo zelo narahlo podušene ali pa kot začimbo, surove. Recimo tako: kjer bi uporabili rukolo, lahko za večjo zanimivost uporabite azijske liste.

Pri teh ne gre toliko za barvo, kajti z redkimi izjemami so pač vsi zeleni: struktura, to pa je nekaj, za kar se je vredno potruditi. Mnoge, ki svojo zalogo iščejo tudi v tujini, zmede vrečka z imenom mesclun mix: predstavljajo si, da gre za nekaj podobno pikantnega, kot so te azijske rastline, samo bolj mehiškega. V resnici pa – špansko zvenečemu imenu navkljub – ne gre za isto stvar. Ta mešanica izvira z juga Francije, kjer so kot prve pomladne liste skupaj sejali pisane liste špinače, rdeče pese, blitve, rukole, endivije in radiča.

Dalije

No, to seveda ni zelenjava, čeprav bodo najbolj zagnani poznavalci vedeli povedati, da so gomolji užitni, na podoben način kot krompir, polni škroba. Dalije tudi sadimo spomladi, v vrtnarskih trgovinah se dobijo pakirane vsaka v svojo vrečko – in že od daleč je jasno, da je to cvet, ki skoraj nima omejitev, ko gre za barvo ali obliko. Ob tem je njegova privlačnost, da je silno moderen v svoji staromodnosti: dalije ali georgine, kot smo jim rekli včasih, so skoraj nuja na zelenjavnem vrtičku, ki mora vrveti od barv, oblik, vonjav, različnosti.

Skupaj z astrami, cinijami in gladiolami so železni repertoar okrasja kmečkega zelenjavnega vrtička, na vrhuncu poletja pa slavje letnega časa s svojim ognjemetom barv. In kar je najboljše: kadar nas popade, da bi svoje jedi malo polepšali: cvetni listki dalij so užiten in čudovit lepotni okrasek poletnim jedem. Priporočamo sorto cafe au lait, predvsem kremno različico, ki je ogromna in elegantna, iz nje pa so izpeljali še druge krasne barve.

Redkvice

V starih časih smo živeli v veliki nevednosti: vsa berivka je bila svetlo zelena, med njo pa smo sejali redkvice, ki so bile vse okrogle in rdeče. A kaj vse ta družina ponuja! Nam so najbolj pri srcu tiste, ki jih posejemo – in v treh tednih že jemo. Te so za zadovoljitev prvih pomladnih hrepenenj po barvi in hrustljavi, sveži zelenjavi. Sčasoma smo odkrivali, da obstajajo tudi bele, rumene, vijoličaste, rožnate, predvsem pa, da niso nujno okrogle: marsikatera redkvica zraste v obliko korenčka.

In vse to smo našli v eni sami vrečki, ki je, kot da ne bilo očitno, ponosno oznanjala, da je misticanza, mešanica. Če te ne najdete, pa imamo mi največ veselja z dvema sortama: prej omenjeno brzinsko, ki jo prodajajo pod oznako 18 dni, neverjetne rezultate pa v nekih povprečnih razmerah ponavadi da sorta saxa 2: brezhibne, nič trhle, nič počene, žareče rdeče kroglice. Prava radost pomladnega glodanja.

Preberite tudi: Stracciatella: odlična italijanska juha z jajci, ki je nared v 10 minutah

Naslovna fotografija: Epiximages/Getty Images