Kuhanje v karanteni me je naučilo iznajdljivosti, skromnosti in premišljenega ravnanja s hrano

Zakaj ne bi v tem času razmislili, koliko hrane v resnici potrebujemo.

Tokratni prispevek pišem od doma. V gospodinjstvu smo štirje: dva odrasla in dva, komaj šoloobvezni in še ne šoloobvezni, otroka. Lani smo se iz garsonjere preselili v hišo, kar nam je preživljanje časa doma – trenutna nujnost – precej olajšalo. Na voljo imamo majhen vrt, kjer se otroka lahko igrata, midva z možem pa kopljeva in urejava kompostnik ter gredico za vrt vse do krvavih žuljev na rokah.

Kompostnik iz starega lesa, ki je ostal po prenovi hiše. Foto: Tjaša Sterle Polak

Če bi še vedno živeli v stanovanju, bi bili v hudi stiski. Majhni otroci, zaprti v majhnih prostorih, predstavljajo hud napor za vse vpletene. Kako jih spraviti ven brez dotikanja ograj na stopnicah, pritiskanja gumbov v liftu in odpiranja vrat ter neprezračeni skupni hodniki so vprašanja, s katerimi se morajo ukvarjati vsi, ki živijo v blokih ali stolpnicah, zato z njimi globoko sočustvujem in jih deloma razumem, zakaj igrišča in mestne parke vidijo kot edino rešitev.

Otroci so zadolženi za pripravo kruha. Foto: Tjaša Sterle Polak

Naj razčistim še osnovna dejstva: nisem kuharica s tremi zvezdicami, včasih si ne zaslužim niti pol zvezdice, a sem vseeno »master chef« v našem gospodinjstvu. Tudi glede doslednosti čiščenja kuhinje moj življenjepis precej šepa, za to redno skrbi moja boljša polovica, ki po desetih letih zveze še vedno težko sprejema dejstvo, da za vsako kavo vzamem novo skodelico. (Veste … veliko jim imamo na polici in ne bi rada, da bi se čutile zapostavljene.) Mu pa z največjim veseljem predstavljam vse trike čiščenja, s katerimi se spoznavam pri pripravljanju prispevkov za Odprto kuhinjo.

Pečen riž z zamrznjeno zelenjavo in solato iz blanširane blitve s česnom. Foto: Tjaša Sterle Polak

V tem tednu se pripravila kosila, za katere sem bila prepričana, da ju bosta moji izbirčni Meti pojedli vsaj tretjino. Ostali dve tretjini sem prepustila pogajanjem in blagim grožnjam, ki so občasno uspele, včasih pa sem po solzah in hlipanju popustila. Sprašujem se, kako uspejo v šolah in vrtcih nahraniti otroke z zdravimi obroki? Včasih, ko berem jedilnike, medtem ko se otroka preoblačita, so moji izdihi večkrat posmehljivi … Jota? Ja, pa kaj še … Vseeno, če bi napisali: trije fižoli. Pa jo pojesta … doma bi me čakal instanten upor, ki bi ga spremljalo obupano rotenje za rešitev, ki ne bo vključevala kislega zelja v ustih.

Piščančji zrezki v smetanovi omaki in polnozrnate testenine. Foto: Tjaša Sterle Polak

Kuhala sem preprosta kosila, ki mi med delom od doma, vodenjem šole na domu in kopanjem na vrtu niso vzela veliko časa in energije. Zaradi ugodnih zunanjih temperatur smo si privoščili tudi prvo kosilo na vrtu. Celo sosedovemu mačku, ki nas je posvojil, smo ponudili košček čevapčiča, ko se je drgnil ob naše noge med kosilom. Začudeno smo ugotovili, da ga je zavrnil … in raje jedel čips, ki smo si ga po dolgem času zvečer privoščili pred televizijo.

Prvič letos smo jedli na vrtu. Foto: Tjaša Sterle Polak

Hrane nisem kupila za tri tedne, kvečjemu za kakšen teden, a sem kmalu ugotovila, da bo tudi to, kar imamo, če bom kuhala pametno, zdržalo kar dolgo. Ker nisem pristaš enih in istih sestavin pri vsakem kosilu – kot recimo krompir vsak dan ali testenine – imam pol manj težav. Dva kilograma krompirja mi včasih zdržita tudi po dva tedna ali več. Testenine gredo hitreje, zato sem vključila še riž, kuskus in polento – včasih pa meso kombiniram samo z večbarvno solato. Jedilnik je zato zelo raznolik.

Goveja juha. Foto: Tjaša Sterle Polak

Za nakupe za nas in druge starejše sorodnike sem zadolžena jaz. Zadnji obisk trgovine ni bil prav nič prijeten. Od številnih nasvetov, ki sem jih dobila doma, sem izbrala zgolj zaščitne rokavice. In čeprav sem ravnala – recimo da – pravilno in preventivno, pogledi ostalih nakupovalcev niso bili odobravajoči. Nekdo mi je celo rekel, da bi potrebovala dva tekoča trakova. Ko sem mu pokazala tri polne nakupovalne listke in pojasnila, da sem glavni nabavnik za razširjeno družino, se je samo kislo nasmehnil in se podvizal proti izhodu.

Preveč spečeni čevapčiči in štiribarvna solata (zelena solata, korenje, koruza in paprika). Foto: Tjaša Sterle Polak

Polica za moko je bila prazna, prav tako polica za meso, manjkalo je zelenjave, jajc je bilo omejeno število. Vojno stanje, pravijo nekateri. Sama se osamosvojitvene vojne spomnim samo po velikih in prestrašenih očeh svoje mame in babice. Velike oči, grizenje nohtov ter vonj po poletju. Takrat smo v gozdu preventivno izdelali skrivališče, mama pa je panično pakirala osnovne potrebščine. Danes sedimo na kavču, gledamo televizijo, brskamo po internetu, mirno skačemo po vrtu in se v trgovino odpeljemo po čips – ker nam ga je zmanjkalo!

Skutni štruklji z drobtinami (za otroke s smetano, sladkorjem in cimetom) in solata jušne zelenjave. Foto: Tjaša Sterle Polak

Ko sem v nakupovalni voziček postavljala že četrti paket jušne zelenjave za mamo, sem se vprašala, je res nujno, da toliko jemo? Je nujno, da se vsako kosilo začne z juho? V trenutnem času res ni potrebe po tem. Z vsem suhim kvasom, ki smo ga pokupili, imamo kruha doma na tone. S tem si lahko potešimo že najbolj mili glasek lakote. Po drugi strani pa, ali ga res moramo? Zakaj ne bi v tem času res dobro razmislili, koliko hrane v resnici potrebujemo in odločno zmanjšali nakupe ali pa prekomerne zaloge dali tistim, ki se je ne morejo privoščiti.

Kljub izrednim in zaskrbljujočih razmeram, so nas skupni obroki povezali. Veliko klepetamo, se smejimo, malo kregamo in uživamo v vonju in ptičjih pesmih pomladi. Zdi se, kot da gre narava naprej tudi brez nas, in lepo se je končno družiti z njo. Prvič natančno spremljam, koliko cvetov se je odprlo na sosedovem drevesu, kako zelena in visoka je že trava na vrtu in kako okusen je lahko regrat s krtin, ki so me prej, ko sem utrujena iz službe hodila domov, samo spotikale, zdaj pa so odskočna deska za kosilo in moji skakalki, ki sicer živita v mirnih časih, a miru ne poznata … Če veste, kaj mislim.

Priporočamo še: Neskončni kvas: pol žličke suhega in do smrti ste preskrbljeni
Tjaša Sterle Polak
Tjaša Sterle Polak

Novinarka iz vasi pod Stolom. Med hribi pogrešam morje, na plaži pa gore. Pogovarjam se z živalmi in kuharskimi recepti, ki mi ne uspejo, a se vztrajno trudim, ker preveč rada jem.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed