Nakup žara: katerega izbrati

Se v poplavi žarov ne morete odločiti, katerega izbrati? Naj vam pomagamo.

Ogenj ali plin je nujno vprašanje

Žare ločujemo predvsem glede na vrsto kuriva, najbolj razširjeni so na plin in oglje. Glavna prednost plinskih je hitra pripravljenost za peko, medtem ko za žar na oglje potrebujemo vsaj 20 minut, preden položimo prvi kos mesa na rešetko. Peka na plinu je cenejša, manj je čiščenja kot pri peki na oglju, kar pa ne odvrne strastnih zanesenjakov. Ni kaj, ljubezen do hrane s pravega ognja je prvinska, hrana, pečena nad žarečim ogljem, ima okus, ki je za številne edini pravi.

Oglje naj bo kakovostno; cena je tu pokazatelj kakovosti in smiselno je odšteti kak kovanček več. Pri dražjem je namreč malo prahu ali nič in kosi oglja tlijo dlje kot iz vreče cenenega. Lahko uporabimo tudi navaden les ali lesne sekance (celo iz rabljenih sodov za žganje, ki med gorenjem oddajajo omamen vonj), pestra je izbira briketov, vendar je tudi tu treba izbrati prav. Nekateri so za peko hrane povsem neprimerni, saj vsebujejo lesno lepilo, ki med peko hlapi, smrdi, kar zaznamo v okusu hrane. Za podrobnosti in več premisleka glede ene ali druge vrste žarov pa velja povprašati v trgovinah s tem blagom ali izkušene mojstre za žar na spletu. Ker, izkušnje pri peki so zelo dobrodošle.

Priporočamo še: Orada na žaru

Kakšen žar in kako velik?

Okrogel, pravokoten, na koleščkih, s poklopnimi nogicami, namizni, s pokrovom ali brez njega … skoraj nešteto možnosti. Pravijo takole: za pripravo kosil ali peko za običajno veliko družino zadošča žar na oglje s premerom 47 cm ali plinski z do dvema gorilnikoma. Za piknike in večja druženja je smiselno imeti večjega, pri plinskem niso odveč trije gorilniki z odlagalnimi površinami, drugače se praznovanje zavleče, gostje pa lačni postopajo naokrog. Obstajajo še majhni električni žari, odlični za vse tiste, ki bi radi jedli »z žara« kar na domačem balkonu, kjer praviloma ni dovoljeno kuriti.

Priporočamo še: Kaj vse se da z žarom – v srcu in nad ognjem

Ena večjih novosti zadnjih let, vsaj zame, je žar s pokrovom. Takšen je ključen, kadar želimo speči večje kose sočnega mesa – skorajda vsaka hrana je po mojem prepričanju okusnejša, če jo med peko pokrijemo. Zaprti žar zadrži toploto, vlago in dim. Hrana je hitreje pečena, zaradi višje vlage v okolici živila vezivo v mesu hitreje razpade in jed ostane sočna. Razumljivo, zelo hrustljavo in dobro zapečeno skorjico mesa na kakšnem debelem govejem zrezku pa dobimo le na odprtem žaru pri res visoki temperaturi.

Na klasičnih, lahko bi rekli starinskih žarih ali na tistih, pri katerih položimo rešetko kar na kamne nad ogenj (to je bilo nekaj!), lahko pečemo preproste jedi: sir za žar, klobasice, hrenovke, medtem ko je že čevapčiče primerneje peči pokrite. Najbrž si vsi želimo, da so zunaj lepo zapečeni in v sredici mehko sočni, kajne? Zagotavljam, razlike med recepturami za zmes za čevapčiče so bolj ali manj zanemarljive.

Priporočamo še: Kako očistiti žar

Fotografija: Thinkstock

Mojca Koman

Vsakdanje kuhanje je zame strokovni izziv, ker hrana je pač vir hranil, s katerim gradimo zdravje. Ta skupek vitaminov, mineralov, beljakovin ... pa gre seveda laže dol, če je zapakiran v okusno, dišečo in lepo jed, ki je hitro pripravljena. Vsekakor mi je vedno v veselje pripraviti takšen obrok, da sem z njim zadovoljna kot nutricionistka in kot mama. In jasno, da ga nič ne ostane.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed