3 pomladne enolončnice in recepti, ki jih poznajo tudi slovenski otroci

A najprej nekaj o kuharskem projektu Kuhnapato, v katerega se že 15 let vključujejo slovenski osnovnošolci, ki radi kuhajo in odkrivajo stare jedi. Kaj je po mnenju »mame« projekta Anke Peljhan največji uspeh? »Zagotovo to, da se pri pouku gospodinjstva kuha, pouk ni zgolj papirnat. V zadnjih letih je v šolah na voljo vedno več izbirnih predmetov za starejše otroke, saj je gospodinjstvo le v 6. razredu, ter vedno več krožkov za mlajše.«

O sedanjosti in preteklosti

Peljhanova že poldrugo desetletje obiskuje slovenske šole in tam ji otroci povedo, da doma kuhajo, zato že nastajajo novi cilji – ozaveščanje staršev in okolice: »Dejansko se doma uporabljajo sezonske in lokalno značilne sestavine. Šole se pohvalijo, da jih vedno več kupijo pri malih ponudnikih iz okolice. Uspeh je prav tako, da je manj zavržene hrane. Tudi malice: ni več zapakiranih obrokov, denimo navadni jogurt se v šolskih kuhinjah dopolni s sezonskim ali suhim sadjem, navadne močnate ali krušne izdelke zamenjujejo sladice iz kaš.«

»Že ob začetku projekta sem bila prepričana, da je Slovenija izjemno bogata in se lahko kosa s kulinaričnimi velesilami, a globine – takrat v večini pozabljenih – jedi nisem poznala. Nisem si mislila, da bo to trajalo tako dolgo in da tudi po petnajstih letih raziskovanja naše prehranske dediščine najdemo recepte, ki še niso bili predstavljeni v sklopu projekta Kuhnapato. Predvsem pa se učimo, kako je neka jed priromala v neko vas, od kod je prišla, kako se je prelevila, spremenila ime, prilagodila okolju, kakšno različico najdemo v drugi regiji in zakaj.«

Anka Peljhan, vodja projekta Kuhnapato. (Foto: Blaž Samec)

Vselej priljubljene jedi na žlico

Sogovornica omeni tudi prenos znanja: »Na nekaterih šolah se nekdanji učenci vračajo in so mentorji mlajšim, pohvalijo se, da so izbrali kuharski poklic ali kaj v povezavi s prehrano. V zadnjem času z veseljem opažamo, da se tradicionalne jedi preoblikujejo po sodobnih trendih, da se otroci urijo tudi v predstavitvah jedi na krožnikih, uporabijo divje rastline. Vsi skupaj pa se še vedno učimo.«

Tako slovenski otroci ponekod že odlično kuhajo, obvladajo različne kuharske postopke in znajo pripraviti domiselne jedi, ugotavlja Anka Peljhan: »Pri delu so natančni, obvladajo vrstni red kuhanja, sestavine pa uporabljajo na res raznolike načine – tako smo že jedli ajdov puding, pesni namaz s hrenom in zelišči, regratovo juho in še bi lahko naštevala.«

Med vsem, kar pripravljajo, pa so vselej priljub­ljene »jedi na žlico, saj so sezonske, najprimernejše za telo, zdravje. So preproste, zlahka jih nadgradimo in tu opažamo vedno bolj drzno otroško domišljijo. Te jedi si prizadevamo vrniti v domove in predvsem si želimo, da bi jih otroci znali pripraviti.«

Jedi so pokušali in mnenje podali: Zala Pungeršič (predlanska zmagovalka MasterChefa Slovenija), Živan Jovanović (vodja Restavracij Interspar) in naša novinarka Špela Ankele. (Foto: arhiv Spar Slovenija)

Špinača, čemaž, regrat ...

Sicer pa: katere jedi s tega repertoarja na pomlad najraje pripravlja sama? »Sem velika ljubiteljica jedi na žlico, tudi pre­prostih juh, ki so na mojem jedilniku vsaj enkrat na dan. Poslanstvo projekta, ki temelji na sezonskosti, je moje prepričanje, ki ga živim vsak dan. V tem času prvih poganjkov se odpira moj svet in v loncu se ob špinači znajdejo čemaž, regrat, rman, učim se uporabiti vedno več divjih rastlin,« pravi Anka Peljhan.

Vodja projekta Kuhnapato še takole povzame svojo kuharsko miselnost: »Moj moto je, da naj bo vsak dan drugačen, tudi na krožniku, vsak dan po navdihu. Ne načrtujem jedilnika vnaprej, ampak poslušam telo. V kuhanju neizmerno uživam, zato je kuhinja moja igralnica, kjer doma preživim največ časa. Rada okušam tudi nenavadne stvari, zato bi se s težavo opredelila za en najljubši recept, saj smo jih obudili na stotine. Vsekakor pa so v ospredju jedi na žlico.«

Morda še to: na letošnjem kuharskem tekmovanju Kuhnapato je žirija, v kateri smo z veseljem delali družbo Zali Pungaršič (zmagovalki MasterChefa 2023) in Živanu Jovanoviću (vodji Restavracij Interspar), izbrala štiri jedi, ki so jo najbolj prepričale. To so šjelnovka s polento (pripravili so jo otroci z OŠ Šturje, Ajdovščina, ki sodeluje pri projektu od samega začetka), štajerska fižolova juha (OŠ Kungota), zaroštan močnik s suhim sadjem (OŠ Tržišče) in piščančji ajmoht s cvičkom (OŠ Drska, Novo mesto).

Šjelnovka

Pripravili so jo tekmovalci z OŠ Šturje.

• 2 gomolja in listi zelene (šjelne)
• 4 srednje veliki krompirji
• 1 čebula
• 100 g slanine ali kraške pancete
• 2 korenčka
• če imamo, dodamo tudi citronko (leviš – zel)
• oljčno olje, sol, poper

Priprava

1. Krompir olupimo, narežemo na manjše lističe in damo v posodo z mrzlo slano vodo, toliko, da ga prekrije, ter kuhamo do mehkega.
2. Skuhanega delno pretlačimo v vodi, v kateri se je kuhal.
3. Slanino narežemo na drobno. Čebulo nasekljamo. Oboje skupaj prepražimo v ponvi na oljčnem olju.
4. Zeleno in korenček olupimo in narežemo na drobne kockice. Dodamo k čebuli. Dušimo nekaj minut.
5. Vse skupaj vsujemo v krompirjevko.
6. Prilijemo vodo, začinimo in kuhamo vsaj 20 minut.
7. Proti koncu dodamo leviš (po želji) in liste zelene ter pokuhamo še nekaj minut.

Šjelnovka s polento. (Foto: arhiv Spar Slovenija)

Govnač

Gorenjska jed zanimivega imena, ki se ji reče tudi glavnik, glavnk ali glavnjač, ta beseda pa označuje zeljnato glavo. Nanjo so nas spomnili mladi kuharji z leške OŠ Frana Saleškega Finžgarja.

• glava svežega zelja
• 5 krompirjev
• 4 stroki česna
• žlica svinjske masti
• 2 žlici suhih ocvirkov
• majaron, lovorjev list, šetraj, sol, poper

Priprava

1. Zelje in krompir narežemo na koščke in podušimo na masti.
2. Začinimo, zalijemo s toliko vode, da prekrije sestavine, in kuhamo do mehkega.
3. Malce pretlačimo, začinimo in zabelimo s prepraženimi oziroma pogretimi ocvirki.

Govnač. (Foto: arhiv Spar Slovenija)

Štajerska fižolova juha

Učenci z OŠ Kungota so idejo za to jed našli v kuharski knjigi Urške Šobak, ki kuharski podmladek morda že kmalu obišče.

• 400 g kuhanega fižola
• 6 krompirjev
• 1 čebula
• 2 žlici moke
• 2 žlici masti
• 2 žlici kisa
• sol, poper, lovorjev list

Priprava

1. Krompir olupimo, narežemo na kocke in skuhamo v slanem kropu do mehkega.
2. V ponvi naredimo prežganje, tako da maščobi prepražimo moko, da porumeni.
3. Dodamo nasekljano čebulo in pražimo nekaj minut.
4. Fižol zmešamo s kuhanim krompirjem in krompirjevko, dodamo čebulo in začinimo.
5. Prilijemo kis in skupaj počasi kuhamo še 5 do 10 minut.

Štajerska fižolova juha. (Foto: arhiv Spar Slovenija)

Priporočamo še: Vabljeni na velikonočno ustvarjalnico: mini potičke, pinca, pirhi