Imenitna zelenjavna različica tatarca: lečin namaz, ki ga morate poskusiti

Ste že slišali za lečin namaz? Priznamo: mi tudi ne, dokler nam ga ni predstavila Daniela Pečnik. Koroška Slovenka je zares vsestranska sogovornica, ki uporabne recepte kar stresa iz rokava.

Kar je pravzaprav kar logično, kajti Daniela Pečnik s kmetije Tomažej, ki jo najdemo v Strpni vasi pri Šmiheli nad Pliberkom, je tudi predavateljica, ki je za polovični delovni čas zaposlena na Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru. Kot nam je povedala v pogovoru, tam poučujem predmete, povezane s prehrano, in tudi slovenščino.

Hkrati je mama štirih otrok, ki zapisuje recepte za avstrijsko revijo Kochen & Kuche (torej: Kuhanje in kuhinja), in hkrati tudi tista, ki v redakciji te kulinarične revije skrbi za članke, v katerih so zbrane podrobnosti o prehranski vrednosti živil.

In to še ni vse: na kmetiji Tomažej, imenovani tudi Saat & Tat, vodi tudi različne delavnice, od peke kruha in keksov do priprave kvašenega testa, konzerviranja, spoznavanja divjih zelišč, priprave zelene kozmetike, kulinaričnih tečajev za moške in še česa.

»Vsi moji tečaji, pa naj bodo za moške ali otroke, zajemajo pripravo celotnega jedilnika, torej kuhanje šestih, sedmih jedi. Te so vselej v znamenju regionalnih izdelkov in letnega časa – tako tudi spoznamo, katera živila so sezonska. Na kuharske tečaje za moške vključim malo več mesa, sicer pa je vsem skupno, da pripravimo vsaj dve, tri različne vrste testa – od kvašenega do rezančnega in še kakšnega,« nam je v intervjuju pojasnila Daniela Pečnik.

Kot je še dodala, se je zapisovanje in deljenje receptov začelo, ko so na kmetiji ponudili raznoliko zelenjavo – tudi rumen, vijoličast, bel, okrogel, podolgovat in še kakšen krompir, barvit korenček, rdečo peso različnih sort in podobno: »Kupci tega niso poznali in so me spraševali, kako lahko vse to pripra­vimo. Začela sem jim pojasnjevati in pozneje tudi zapisovati recepte. Opazila sem, da je treba začeti s preprostimi: da recimo za začetek namesto klasičnega krompirja spečemo pisan krompir in čisto preprosta priloga bo videti fantastično.«

In lep primer je tudi leča, kajti Daniela Pečnik ugotavlja, da je večina danes pač vajena, da kuhano lečno kupi v pločevinkah: »Tistim, ki so kupili našo lečo, sem pojasnila, kako naj jo skuhajo in kaj vse lahko pripravijo iz nje. Stranke je treba spodbuditi, da izberejo lokalno hrano in da poskusijo kaj novega, to pa lahko kmetovalci naredimo tudi z deljenjem in zapisovanjem receptov.«

Preden skočimo na recept za lečin namaz, pa še ta nasvet: tako po okusu kot tudi po barvi se lepo ujema s kurkuminimi hlebčki.

Lečni namaz

100 g leče

približno 2 dl vode

1 lovorjev list

2–4 klinčki

1 šalotka

1 strok česna

2–3 žlice kisle smetane

sol, poper

Po želji v namaz dodamo še: nasekljano mlado čebulo, timijan, čili ...

Lečo kuhamo z lovorjevim listom in klinčki do mehkega (čas kuhanja je odvisen od vrste leče). Šele proti koncu solimo, drugače se leča ne zmehča.

Lovorjev list in klinčke odstranimo in lečo še toplo zmeljemo s paličnim mešalnikom ali zmečkamo, odvisno od tega, kakšno raje jemo.

Šalotko in česen olupimo in na drobno sesekljamo. Lečo zmešamo z drugimi sestavinami in začinimo s soljo in poprom.