Kako naredimo vodni kefir

Vsako leto, ko se začenjajo toplejši dnevi, se začne nekaj pijač prerivati v ospredje. In tako je tudi letos, ko se nam zdi, da se bo veliko govorilo o fermentiranih brezalkoholnih pijačah. A ne o kombuči, ki nastane s pomočjo posebne gobe in smo jo spoznali že v preteklih poletjih. Zdi se, da bodo tokratno poletje oči uprte v vodni kefir, zato smo poklicali v gorenjsko podjetje Ayatana, ki proizvaja fermentirane mehurčkaste pijače, njihov vodni kefir reset pa je lani prejel zlato medaljo na svetovnem ocenjevanju v Španiji.
»Vodni kefir nastane iz sladkane vodne osnove, fermentacijo pa izvajajo vodne granule, ki vsebujejo dobre bakterije in kvasovke. Osnova kombuče je kiselkasto-sladkega okusa in vsebuje značilne mehurčke. Vodni kefir ima nekoliko bolj sladek okus kot kombuča in je nežnejši,« pojasni Aleksandra Grilc Tomažin, ki z možem Anžetom v Lescah vodi podjetje Ayatana.
Še to je zanimivo, nadaljuje sogovornica: »Vodni kefir nastaja skozi dvostopenjski proces fermentacije, ki poteka na sobni temperaturi. V primarni fermentaciji se vodnim granulam doda sladkana voda, ki skupaj z vodnimi granulami sproži proces fermentacije in nastanek mlečnokislinskih bakterij ter kultur, ki so naravno prisotne v našem črevesju. Namesto sladkane vode lahko kot osnovo za fermentacijo uporabimo kokosovo vodo ali razredčen sadni sok.«

Odličen za koktajle
Potem je tu še sekundarna fermentacija – takrat »se tekočini, ki nastane pri primarni fermentaciji, dodajo razni okusi. To se pusti še nekaj časa na sobni temperaturi, ko sta okus in nivo fermentacije v najboljšem ravnovesju, se vodni kefir ohladi. Takrat je pripravljen za stekleničenje. Ker je nepasteriziran, nefiltriran in naraven, ga je treba hraniti na hladnem, do 8 stopinj Celzija.«

Če bi radi pripravljali koktajle, ki bi vsebovali vodni kefir, takole svetuje Grilc Tomažinova: »Vodni kefir je precej nežnega okusa, zato mu je treba v večini primerov pri mešanicah z močnejšimi žganimi pijačami, na primer džinom, dodati razne sirupe. Je pa to odvisno od okusa vodnega kefirja; če v sekundarni fermentaciji uporabimo bolj sadne okuse, se zraven dobro podajo rum in sadne žgane pijače, če pa v sekundarni fermentaciji uporabimo bolj zeliščne note, se zraven poda denimo džin. Če v sekundarni fermentaciji uporabimo začimbe, kot so kava, vanilja, karamela, cimet, je primerna kombinacija s pijačami, staranimi v sodu, kot sta viski in konjak.«

Domači vodni kefir
- 50 g zrn vodnega kefirja
- 40 g sladkorja
- 1,5 l vode
Priprava
- V steklenem kozarcu raztopimo sladkor v vroči vodi in počakamo, da se ohladi. Ko je temperatura sladkane vode nekje med 20 in 25 stopinjami Celzija, stresemo vanjo kefirjeva zrna.
- Kozarec pokrijemo z gazo ali tetra plenico, ki jo zatesnimo z elastiko. Pustimo na sobni temperaturi, da se sproži proces fermentacije. To traja od 24 do 48 ur. Za boljšo obstojnost kefirjevih zrn lahko dodamo košček svežega ingverja ali nekaj zrn rozin.
Priporočamo še: Kako v trgovini prepoznati, da so češnje in breskve res zrele (in ne prezrele)