Pasijonka je lahko priloga sladkim ali slanim jedem. Najboljša je seveda surova, naravnost z grma. Danes sem jo preprosto zmešala v preliv.

Ko sem bila majhna, je nekako veljalo, da so rdeči plodovi strupeni. Potem sem odkrila češmin, jerebiko, brogovito, dren … in rdeči plodovi so postali nekaj najboljšega iz narave. Celo pri tisi so rdeči plodovi brez semena edini užitni del rastline. Tu je še ena rastlina, katere uporaba je razširjena po vsej Evropi in celo po vsem svetu. Pasijonka. Poznamo različne vrste in različne kultivarje. Danes bom govorila o modri pasijonki, ki jo najdemo rasti tudi divje na slovenski obali, še večkrat pa na vrtovih ali po ograjah. Rada ima rastišča z veliko prostora in toplote. Takrat obrodi obilo, zato lahko plodove predelamo v prelive, marmelade, želeje ali kar zamrznemo. Uporabimo cele ali le rdečo notranjo pulpo. Enako je pri užitnosti. Nekateri jedo celo oranžni ovoj, meni pa je všeč predvsem zdrizasta sredica.

Sestavine

– 10 pasijonk, žlica medu, sok 1 limone

Priprava

1. Pasijonke izdolbemo, da dobimo le rdečo pulpo. Pri različnih vrstah pasijonk je pulpa lahko drugačne barve.

2. Dodamo med in limonov sok. Med prsti dobro premešamo in v hladilniku dobro ohladimo.

3. Tako pripravljen preliv se poda k sladoledu iz murv.

Namig: Žuželke ne vidijo rdeče barve tako kot mi. Zato so za rdeče cvetove in plodove zadolženi ptiči. Prav radi jih imajo, torej pustite še kaj zanje.

Priporočamo še: Sladoled iz murv