Sol:

V slan pogovor smo se zatopili s Tatjano Cirer Kos iz Piranskih solin; pojasnila nam je, koliko je vrst soli in kaj je košer.

Ko so v Piranskih solinah pred leti izdali knjižico z naslovom Podajte mi sol, prosim, so v uvod napisali: »Sol teče skozi naše žile, zgodovino, kulturo in verovanja, omogoča naše življenje ter nas spominja na rojstvo vsega živega v prvobitnem oceanu našega planeta.« Ker pa je nas zanimalo še marsikaj o soli, smo se po odgovore podali do Tatjane Cirer Kos iz Piranskih solin, ki je ena od urednic omenjene knjižice.

Najprej osnovno vprašanje: kdaj naj uporabimo mleto, kdaj grobo sol in kdaj je čas za solni cvet? Kot je pojasnila Cirer Kosova, solni cvet nastaja »v tankem sloju na gladini slanice solnega polja. Kristali tvorijo značilno navzdol obrnjeno piramidno strukturo v obliki tanke, krhke skorje. Predlagamo jo za dosoljevanje jedi na koncu, kot dodatek.« Prvi dve omenjeni soli, torej grobo in fino morsko, v Piranskih solinah predlagajo za splošno uporabo pri kuhi.

Sogovornica omeni še šest različnih vrst jedilne soli, ki jo glede na izvor razdelimo med evaporirano (ta se pridobiva z izparevanjem slane vode v industrijskih kristalizatorjih), kameno (pridobiva se s predelavo solne rude) in morsko (pridobiva se z naravno kristalizacijo soli na solnih bazenih). Nato sta še sol iz naravne slanice, ki se pridobiva iz naravnih slanih izvirov in slanih jezer, in nerafinirana morska sol, »ki se pridobiva z naravno kristalizacijo soli v solnih bazenih in lahko vsebuje vidne primesi naravnega izvora kot posledico kristalizacije in ročnega strganja soli na solnih bazenih«. Zatem pa je tu še že omenjeni solni cvet.

Ravno v načinu pridobivanja soli se skriva največja razlika, pojasni Tatjana Cirer Kos: »Kamena sol se pridobiva s predelavo kamene rude, morska pa z naravno kristalizacijo soli na solnih bazenih. Način pridobivanja in sestava vplivata tudi na okus in slanost posamične vrste soli.« Sicer pa obstaja Pravilnik o kakovosti jedilne soli, ki med drugim omenja delitev soli glede na velikost kristalov – fina je tista, ki je gre najmanj 80 odstotkov skozi sito, na katerem luknje merijo 1 kvadratni milimeter. Groba sol (ta je lahko mleta ali nemleta) pa je ona, kjer gre največ pol delcev skozi sito, na katerem luknje merijo 1,25 kvadratnega milimetra.

Za sol je možno pridobiti certifikat košer oziroma kosher, a mora ustrezati pogojem, je še dodala Tatjana Cirer Kos: »Cerifikat je možno pridobiti pri pooblaščenih organizacijah. Naše soli nimajo kosher certifikata.«