Kulinarična novost v Ljubljani, ki vas bo pustila brez besed

To pa je nekaj novega. Nekaj, kar si gost zares zapomni: restavracija Strelec se bo občasno preselila ven, na pobočje ljubljanskega grajskega hriba. Mestni vinograd se je izkazal kot čarobno prizorišče, romantičen okvir za umirjeno uživanje ob krožnikih Igorja Jagodica.

V zoprnih časih, polnih strahu in negotovosti, ko se gostinci borijo za vsakega obiskovalca, ki prestopi prag, je dobrodošel talent za snovanje takih zgodb, ki ustvarjajo spomine. Večer v ljubljanskem vino­gradu to ima. Pozoren gost lahko odnese marsikaj, za kar morda sploh ne ve, da sooblikuje celotno sliko: od nostalgičnega zvoka korakov po pesku, ko se bližajo ljudje, do opazovanja, kako zadnji sončni žarki oblizujejo grajsko pobočje, se spusti polmrak in nato tema, ki jo ravno prav diskretno odganjajo lučke, napeljane med vrste bohotnih trt. Spomini so sestavljeni iz tisočih drobnih koščkov.



Ljubljanski vinograd so oživili leta 2016, malo so se razvnemale debate o primernih sortah, ki bi jih kazalo nasaditi, a potem razen priložnostnih notic ob trgatvah ni bilo več veliko govora o njem. Kar pa ne pomeni, da je vinograd pozabljen: treba je priznati, to je zares pozorno oskrbovan kos grajskega hriba, ki se spogleduje z Golovcem, Ljubljanico z Gruberjevim kanalom, pogled pa se sprehodi še daleč naprej na Barje. Praviloma so vsi presenečeni, kako velik je: zasajenih je več kot tisoč trsov sort chardonnay in zweigelt, iz katerih so nameravali narediti veliko vino.

Igor Jagodic, ki sicer kuha v bližnjem grajskem stolpu, je meni pripravil v svojem slogu: z jedmi, ki vsaka po svoje pripovedujejo zgodbo o meščanski kulinariki in sestavinah, ki so prihajale na tržnico – zares čisto nov in posebej za to priložnost pripravljen pa je zelo dober pozdrav iz kuhinje: telečji jezik, zavit v trtne liste, ter dimljena jegulja. Jedi imajo sicer imena zgodovinskih dejstev: »V Ljubljani so bili najboljši krakovski ribiči« na primer je opis rdeče postrvi in njene botarge, lubenice in iz nje pripravljenega dašija, dodana sta obloženo grozdje in majoneza s koriandrom.



Lepa gostinska ideja je to, novost na domačem pragu tudi za meščane (turistov tako ali tako ni). Naslednja večerja bo 30. julija, in kot kaže, se je že dovolj razvedelo, kajti postavljen je tudi že datum za avgust. Večerja v vinogradu je letos tako nadomestila zabavno idejo z večerjo na ladjici na Ljubljanici, ki je neizvedljiva, ker bi ljudje sedeli preveč skupaj. Tu v vinogradu, so nam povedali, bodo prav tako sprejeli največ 50 gostov, čeprav lahko mize razmaknejo, kolikor hočejo. Ampak tak miren, lep poletni večer nekako ni mišljen za »masovke«.

Preberite še: Blitva s krompirjem, kakršno strežejo v dalmatinskih restavracijah

Fotografija: Peter Irman