Ekologi brez meja priskočili na pomoč slovenskim restavracijam

Ekologi brez meja so zapisali smernice za manj odpadne in več trajnostne prehrane v restavracijah. »Več kot 30 konkretnih ukrepov je rezultat analize odpadne hrane v slovenskih restavracijah ter pregleda domačih in tujih dobrih praks. Pri pripravi smernic, ki so povzete tudi v pet ključnih videonavodil, so med drugimi sodelovali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Slovenska turistična organizacija ter izobraževalne ustanove s področja gostinstva in turizma,« pravijo Ekologi brez meja.

In kaj so pokazale raziskave, ki so jih opravili v treh slovenskih restavracijah? To, da se količine odpadne hrane, preračunane na gosta, gibljejo med 150 in 460 grami. Ko so sodelujoče restavracije začele upoštevati smernice, ki so jih predlagali ekologi, se je količina odpadne hrane zmanjšala za od 6 do 18 odstotkov.

Med napotki so tudi predlogi za več lokalne, sezonske, ekološke in rastlinske prehrane v restavracijah. FOTO: Jure Eržen

Podnebju prijazna hrana

Smernice, ki so jih strnili v spletno publikacijo z naslovom Krožnik 12.3, med drugim omenjajo do podnebja prijazno hrano. Ta je večinoma rastlinskega izvora, pridelana lokalno na sonaraven, ekološki ali biodinamični način, ter kupljena čim bolj neposredno od lokalnih proizvajalcev ali iz pravične trgovine. Takšna hrana je sezonska, čim manj predelana in čim manj zapakirana in že s tem, da gostinci upoštevajo ta priporočila, lahko poskrbijo za manj odpadkov in do okolja prijaznejše delovanje.

Predsednica društva Ekologi brez meja Katja Sreš je poudarila: »Gostinski sektor je kadrovsko podhranjen, z izjemo najboljših praks pa večina trajnost dojema kot dodatno breme. Brez sistemskih sprememb gostinski sektor ne bo mogel samostojno doseči ciljev zmanjševanja odpadne hrane. Potrebujemo jasno vizijo, operativne ukrepe, ustrezno regulativo, podatkovno podporo in finančne spodbude. Izdane smernice so prvi korak v prihodnost, kjer vsak grižljaj šteje, vsak ostanek dobi drugo priložnost in kjer kulinarika ne pomeni le okusa, temveč tudi odgovornost.«

Izdane smernice so prvi korak v prihodnost, pravi Katja Sreš. FOTO: Roman Šipić

Morda še to: ob nedavnem svetovnem dnevu rinfuze so Ekologi brez meja sporočili, da je več kot tisoč slovenskih pitnikov omenjenih v mobilni aplikaciji Refill Return (torej: Napolni in vrni). Ocenjujejo, da bomo zaradi uporabe aplikacije vsako leto prihranili 100 milijonov plastenk za enkratno uporabo. 

Božanski češnjev zavitek s skuto in odgovor na vprašanje, zakaj nam tako rad poči