Oblike in poimenovanja polnjenih testenin

Tortelini

Velikost je primerljiva s frnikulo, narejeni so iz enega kosa testa, zviti morajo biti kot prstan, najbolje z določljivo luknjo v sredini. Izvirajo iz Modene in Bologne (Emilija), največkrat pa jih, vsaj v teoriji, postrežejo v tej ali oni vrsti juhe. Nadev je mesni. Tehtali naj bi do dva grama. Večja različica, težki okrog pet gramov, so torteloni, ti so pogosto že iz dveh listov testa. Največkrat polnjeni z rikoto ali špinačo, najbolj jih ljudje cenijo prelite z ragujem ali zgolj maslom, v katerem se je popekel še list žajblja.

ni podpisa

Kapeleti

Tu je že prva past. Podobni naj bi bili klobučkom, vendar je to zelo odvisno od spretnosti tistega, ki jih dela, osnovna oblika pa je podobna tortelinom, zato jih ljudje kar pogosto zamenjujejo, ampak tu huda zadrega zaradi napake ni potrebna. Kapeleti so ponavadi polnjeni samo s kakim dobrim parmezanskim sirom in malo večji. Natančni Italijani tudi menijo, da izvirajo iz pokrajine Romanja. Lažje je z obliko, ki se ji reče capelli del prete: župnikova kapa. Ti so iz dveh kosov testa in v obliki klobučka, torej stisnjeni samo ob robu.

ni podpisa

Ravioli

Najlažje bi bilo, če bi se vsi držali oblike in bi lahko zapisali, da so ravioli kvadratni ali pravokotni – največkrat tudi so, ne pa vedno. Naredimo jih tako, da naložimo kupčke nadeva v vrsti na tanko razvaljan trak rezančnega testa, pokrijemo z drugim trakom in jih potem razrežemo, rob naj bi bil vedno v cikcak vzorcu. Izvor največkrat pripišemo mestu Genova, najpogostejši nadev sta svinjina in govedina, ni pa nobenega pravila. Mogoče napake: zamenjava z agnolotti. Tudi ti so pravokotni, vendar jih prepoznate po tem, da so narejeni iz enega prepognjenega kosa testa, kar pomeni, da ena stranica ni rezana cikcak, testeni rob je debelejši kot pri raviolih. Ti ponavadi nimajo sirnega ali zelenjavnega nadeva. Izvirajo iz Piemonta, če hoče kdo dodatno komplicirati. Kadar se komu naredijo agnolotti polkrožni, pa skoraj ni načina, da jih ločite od podvrste raviolov, ki se jim reče mezzelune. Sprijaznimo se, praktični ljudje so to rešili tako, da so obojim rekli podvrsta raviola.

Fagotini

Pri teh se ponavadi nihče ne zmoti, saj so od daleč prepoznavni po tem, da so zviti v obliki culic, ponavadi zelo majhnih, ampak pravila tu ni. Ponavadi jih povezujemo z zelenjavnim nadevom, najbolj korenčkovim.