Stročnice za zdravje in vitko postavo

Odpri galerijo
A+ A-
Stročnice so okusna, zdrava in dokaj poceni hrana, zato jih je priporočljivo uživati čim bolj pogosto.
Stročnice so izjemno živilo in imajo zelo ugoden vpliv na človekov organizem. To so vedeli že davno, naši predniki so jih imenovali meso revežev. In to prav gotovo mnogo prej, preden so znanstveniki ugotovili, da so rastlinske beljakovine iz stročnic koristno nadomestilo živalskih. Poleg beljakovin vsebujejo tudi ogljikove hidrate, vlaknine, minerale in vitamine. Večinoma jih uživamo v suhem zrnju, nekatere tudi v stročju. Zlasti priljubljen je stročji fižol, užitni pa so tudi stroki mladega graha in boba, pri čemer pa zrnje še ni povsem dozorelo.
Z odlivanjem vode in lovorjem proti napenjanju
Niso le izjemno okusne, zrnate stročnice so tudi nadvse praktične. Suho zrnje je namreč preprosto hraniti, ne potrebujemo hladilnika ali zamrzovalnika, spravimo ga v suhem, po možnosti hladnem in temnem prostoru. Če stročnice pridelamo sami, pri nas je to najpogosteje fižol, večje količine skladiščimo v platnenih vrečah. Na zrnje v shrambi preži škodljivec, hrošček fižolar, ki lahko v zelo kratkem času uniči ves pridelek. Učinkovit način za obrambo je, da damo fižol za tri dni v zamrzovalnik. Ker so bogate z beljakovinami, ki lahko nadomestijo živalske, so stročnice idealna hrana za vegetarijance in vegane. Poleg tega so bogate z vlakninami, ki dobro vplivajo na prebavo. Težava so neprebavljive vlaknine, ki povzročajo napenjanje v prebavilih.
Temu se lahko izognemo z namakanjem suhega zrnja, vodo pred kuhanjem zamenjamo. Nekateri pravijo, da je dobro vodo odliti še med kuhanjem, izkušeni še, da je s stročnicami dobro kuhati lovorjev list, kumino in janež, ki umirjajo prebavne motnje. Namakanje zrnja ima še eno korist, s tem namreč precej skrajšamo čas kuhanja. Dobra lastnost stročnic je tudi njihova nasitnost: ker vsebujejo malo kalorij, zaradi vlaknin pa hitro prinesejo občutek sitosti, se ni bati, da bi se zaradi fižolove juhe ali humusa iz čičerike zredili, prej nasprotno.Pri nas sta tradicionalno najbolj razširjena fižol in grah, vse več pa uživamo tudi druge, čičeriko, lečo in sojo, prav tako se skozi zadnja vrata na naše vrtove in krožnike vrača bob.
Besedilo: Alenka Kociper
Naslovna fotografija: Thinkstock
Poizkusite še: Gosta enolončnica
Datum Objave: 9.9.2017 ob 08:09