Slovenska družina, ki vodi najbolj južno ribogojnico lososov v Evropi

Z vsem tem se v vasi Boljunec tik nad Trstom ukvarja slovenska zamejska družina Zobec. Oče Edi in mama Dunja sta besedo tokrat prepustila sinu Lenardu, ki je predlani prevzel kuhinjo Turistične kmetije Zobec. A pozor, preden se odpravite na pot: ravno te dni bodo Zobčevi naredili vsakoletni premor – vrata bodo znova odprli maja.

Kaj je bilo najprej: ribe, pivo ali turistična kmetija?

Pravzaprav je šlo v točno tem vrstnem redu: najprej so bile ribe, saj je oče Edi ob pomoči svojega očeta, torej mojega deda Alda, leta 1984 začel gojiti ribe, in sicer postrvi. Nato se je preusmeril k lososom in pozneje dodal še jesetre, starša pa sta leta 2004 odprla turistično kmetijo in zraven uredila še pivovarno s pivnico. Zdaj lahko na turistični kmetiji gostom ponudimo vse domače: pri hrani se vse vrti okoli rib iz obeh naših ribogojnic, v kozarcu je pivo, ki iz našega žita nastaja v hišni pivovarni, v zadnjem času pa je tu še penina iz naših vinogradov nad Trstom, iz vasi Kontovel, od koder je mamina družina.

Družina Zobec ima v vasi Boljunec nad Trstom turistično kmetijo in eno od dveh robogojnic, zraven katere je še ribarnica (na fotografiji). (Foto: arhiv družine Zobec)

Kako to, da se je vaš oče odločil ravno za losose?

Oče, ki je študij biologije na univerzi v Trstu končal z diplomo iz gojenja rib, je želel nekaj posebnega in tako se je odločil, da se od postrvi preusmeri k lososom. Vedel je, da so postrvi v marsičem podobne lososom, in vedel je, da so tu odlične razmere za gojenje postrvi. Tako je nastala najjužnejša ribogojnica lososov v Evropi in hkrati edina v Italiji. Zadnjih dvanajst, trinajst let gojimo še jesetre.

Zakaj pa jesetre?

Nekateri jesetri so bili v preteklosti razširjeni v italijanskih jezerih in rekah, nato pa so to ribo zaradi kaviarja na veliko lovili. Populacija v divjini se je manjšala, mednarodno so jesetra uvrstili med ogrožene vrste in zdaj ga v naravi skorajda ni več – zadnje so v naravi ulovili v petdesetih letih minulega stoletja. Jesetri se začnejo razmnoževati pozno, posamezne vrste tudi pri 20 letih, kar pomeni, da so naši še mladi. Za zdaj še nismo tako daleč, da bi lahko ponujali kaviar, a verjamem, da bo tudi to kmalu prišlo na vrsto.

Lenard Zobec skrbi za kuhinjo na Turistični kmetiji Zobec, ki je nad Trstom le lučaj oddaljena od slovenske meje. (Foto: arhiv družine Zobec)

Prodajate ribe tudi restavracijam ali večino postrežete svojim gostom?

V vasi imamo tudi ribarnico, v kateri nekaj dni v tednu prodajamo lososa in jesetra. Kot rečeno, ribe iz naših ribogojnic postrežemo gostom našega kmečkega turizma. Le manjši del jih gre v druge slovenske restavracije, denimo v ljubljansko restavracijo Strelec, Gostilno Mahorčič v vasici Rodik, Gostilnico Ruj pri Dutovljah in portoroško restavracijo Sophia.

Navada je, da k ribam postrežemo vino. Kako pa se losos ujame s pivom?

Pripravljamo posebno, zelo pitno in bolj blago pivo. Ječmen je z naših njiv pri Tržiču (Monfalconu), voda pa iz našega izvira v Boljuncu. Varimo dve vrsti: svetlo in rdeče. Stil je največkrat ale, občasno imamo v ponudbi tudi lager. Naše pivo ni pasterizirano, kar pomeni, da ga ne stekleničimo, temveč ga točimo le v naši pivnici oziroma ga ponudimo gostom turistične kmetije. Priporočljivo ga je popiti čim prej.

Medtem ko Ludvik Zobec (na fotografiji) pomaga očetu pri gojenju rib, njegov brat Lenard ob mamini pomoči ustvarja ribje jedi. (Foto: arhiv družine Zobec)

Kako ste si razdelili delo v družini?

Oče Edi in moj brat Ludvik sta glavna v ribogojnici oziroma v ribogojnicah: eno imamo tu v vasi, druga pa je kakih 30 kilometrov proč, med rokavoma reke Reke. Oče poleti vari tudi pivo, jaz pa sem predlani počasi začel prevzemati kuhinjo turistične kmetije, pri čemer mi še zmeraj veliko pomaga mama Dunja. Rad rečem, da sva z bratom Ludvikom dva obraza ene medalje: moj brat ob očetovi pomoči vzgoji ribe in jih prinese v kuhinjo, kjer jih jaz ob mamini pomoči spremenim v jedi.

Kakšne recepte uporabljate?

Gostje so že dvajset let vajeni maminih jedi, zato je glavnina receptov njenih. Mama je večino življenja opravljala dve službi: vse do upokojitve je učila matematiko na srednji šoli v Trstu, ob koncih tedna pa je delala v kuhinji naše turistične kmetije. Čeprav je vsak dan tu, mi je dala proste roke in odločil sem se, da vsako sezono dodamo kakšno novo, mojo jed. Letos je bil to mariniran losos z viskijem. Receptov sicer ne delimo z gosti, smo pa tokrat za Odprto kuhinjo naredili izjemo.

Ribogojnico je oče Edi Zobec odprl pred štiridesetimi leti. (Foto: arhiv družine Zobec)

Ste po poklicu kuhar?

Nisem. Po srednji šoli v Trstu sem študij nadaljeval v Ljubljani na biotehniški fakulteti, kjer sem predlani tudi diplomiral z nalogo, v kateri sem se osredotočil na mikroalge. Od mladih nog sem vpet v delo v kuhinji, pomagal sem tudi v ribogojnici. Z bratom sva si našla vsak svoj prostor v naši družinski zgodbi, saj gre njemu bolj vzreja rib, meni sta bližja gastronomija in kuhanje. Doma imam veliko kuharskih knjig, po spletu sledim delu znanih chefov.

Kje vidite prihodnost vaše turistične kmetije?

Nadaljevali bomo v začrtani smeri, saj bomo ohranili ribogojnici in ribe tudi v prihodnosti spremljali od začetka do krož­nika. Kakšne bodo jedi, bo odvisno od tega, v katero smer se bomo razvijali, in navsezadnje od tega, kaj bodo gostje želeli. Vsekakor ne bomo šli v visoko kulinariko, saj bi s tem izgubili identiteto. Radi bi ohranili lokal, v katerem se gostje počutijo dobro, dobrodošlo in domače.

Ribogojnico lososov nedaleč od Trsta obdajata rokava reke Reke. (Foto: arhiv družine Zobec)

Priporočamo še: To je nov projekt Janeza Bratovža, nad katerim boste navdušeni