Italija – raj za gurmane

Če bi strastnega ljubitelja dobre hrane in vina izzvali, naj izbere deželo, v kateri bi najbolj užival ali najraje živel, bi med prve tri gotovo uvrstil Italijo. Ta dolgi apeninski škorenj, obdan z morjem, prepleten z visokimi vrhovi, dolinami, rekami in številnimi jezeri, ponuja brezmejni izbor slanih in sladkih okusov. Gurmansko razvajanje seveda spremljajo izvrstna vina; tamkajšnjih dvajset dežel, od Piemonta in Lombardije do Sicilije, so odlične vinske regije, ki poleg znanih svetovnih ponujajo še kar 377 registriranih avtohtonih vinskih sort. Ko potujete po Italiji, jejte kot domačini in ob lokalni hrani izberite značilno regionalno vino. Tudi ko boste doma pripravili kakšen italijanski krožnik, zraven ponudite pijačo, ki prihaja iz tistega kraja. Vinski svetovalci oz. sommelieri temu rečemo tradicijsko spajanje hrane in vina. Lidl Slovenija ponuja bogat izbor vin, idealnih za dopolnitev vsake italijanske specialitete.

V Lidlovih prodajalnah po vsej Sloveniji nekajkrat na leto v okviru italijanskega tedna ali v Deluxe ponudbi poiščite izvrstne delicije s celotnega škornja. Nanizali bomo nekaj predlogov, s katerimi boste lahko za domačo jedilno mizo pričarali očarljivo italijansko vzdušje. Za predjed lahko ponudite svež beli sir mozzarella buffala; narejena je iz mleka sredozemskega bivola, pridelovati so jo začeli že v 12. stoletju v pokrajini Kampanja. Mehki sir bogatega in polnega okusa lahko ponudite s paradižnikom, rukolo, različno zelenjavo ali pa ga zgolj pokapljate z odličnim italijanskim olivnim oljem z malce soli in popra. Če želite mladi in bolj kremni sir z mehko sredico, v kateri je pomešan s smetano, izberite mošnjiček zapeljive in sočne burrate.

Najbolj znana je ljubezen Italijanov do pice, testenin in rižot vseh vrst z različnimi dodatki, obožujejo pa tudi suhomesne izdelke. Od severa do juga boste uživali v različnih zorjenih in sušenih salamah iz divjačinskega, jagenjčkovega ali prašičjega mesa. Ponudba pršutov je res ogromna, od San Daniele do parmskega in številnih drugih različic proti jugu. Priljubljene so tudi jedi iz govedine. Karpačo je nastal v Benetkah okrog leta 1950, ko je znana plemkinja v kultnem Harry's baru od lastnika Giuseppeja Ciprianija zaradi diete, ki se je je držala, zahtevala, da ji pripravi lahko jed iz surovega govejega mesa. Jed je imenoval carpaccio – po renesančnem benečanskem slikarju, ki je bil znan po svoji enkratni rdeči barvi. Goveji file je narezal na tanke rezine, jih posolil in popopral, polil z dobrim olivnim oljem, dodal še nekaj rezin parmezana, kapre, zelišča, malo limoninega soka in … vse drugo je zgodovina. Kultno jed zdaj pripravljajo in strežejo po vsem svetu.

FOTO: AdobeStock

Zelo priljubljena je še ena goveja mesnina, ki izvira iz Lombardije – bresaola je temno rdeče barve, brez maščobe in polnega, močnega okusa. Pripravljena je iz kakovostnega nemastnega dela govedine, ki se približno tri mesece suši na zraku.

Le kdo ne pozna mortadele? Slavno debelo klobaso so začeli izdelovati v Bologni. Narejena je iz obarjene svinjine z dodatkom svinjske maščobe in začimb. Najbolj cenjena je tista, ki se je kuhala v lastni koži. Nekateri prisegajo, da jo je treba razrezati na manjše kocke, spet drugi trdijo, da je najbolj slastna, ko je narezana na čisto tanke rezine. Ne glede na to, ali boste izbrali sendvič iz hrustljave bele žemlje s tankimi rezinami mortadele ali pa si boste odrezali za prst debelo rezino in jo rezali na kocke, čisti užitek je zagotovljen. Izberete lahko čisti okus ali pa takšno z dodatki, denimo olivami, pistacijami, gomoljiko itd.

Posebna zgodba so številne testenine, suhe ali sveže, »prazne« ali polnjene. Naštevanje bi bilo zelo dolgo, vsaka pokrajina ima namreč svoje favorite in posebnosti. Ko govorimo o glavni jedi, ribji ali mesni, je pred nami znova neskončno možnosti z bogato izbiro morskih dobrot ali razkošnim naborom vseh vrst mesa, tudi perutnine in divjačine.

Za konec še sladice – za kultni tiramisu potrebujemo posebni sir mascarpone iz Lombardije. Sveži kravji kremozni sir je izdelan iz ogrete smetane, zgoščen z vinsko ali citronsko kislino in z zelo visoko mlečno maščobo, do 75-odstotno. Legendarni so cantuccini iz Toskane: suhi piškoti z veliko mandljev, hrustljavi, podolgovate oblike in dvakrat pečeni so kot nalašč za namakanje v sladkem vinu, mleku, kavi … Sladki kruh panettone, za njegov rojstni kraj je obveljal Milano, prepoznamo po kupolasti obliki, ki skriva mehko, puhasto sredico, obogateno s kandiranim sadjem in rozinami, celo čokolado. Testo vzhaja trikrat, skoraj 20 ur. V Italiji ga spečejo več kot sto milijonov kosov na leto. Ljubezen do panettona se je razširila po vsem svetu, ta sladki kruh je obvezna praznična razvada.

FOTO: AdobeStock

Italija je znana tudi po svojih sirih, še in še bi lahko naštevali vrste, posebnosti in regije. Poznajo jih več kot 400 vrst, pridelujejo jih iz kravjega, kozjega (capra) in ovčjega (pecorino) mleka. Omenimo nekaj tistih, ki so na Lidlovih policah: scamorza iz Kampanje je posebne hruškaste oblike. Visi na vrvici, da se posuši, lahko je tudi v dimljeni izvedbi. Še posebno je razširjen na južnem del Apeninskega polotoka. Montasio je iz sosednje Furlanije; zelo okusen in priljubljen sir iz mleka domačih krav zori od 6 do 18 mesecev. V začetku blag z mlečnimi okusi z zorenjem pridobiva trdoto in razvije rahlo pikanten okus s karamelnimi notami.

Država se hvali z dolgim seznamom trdih zorjenih sirov, eden je že omenjeni pecorino iz ovčjega mleka, pikanten in precej slan. Parmigiano reggiano je močnega okusa in zori najmanj 12 mesecev. Grana padano so začeli v okolici Milana pridelovati menihi že v 11. stoletju; narejen je iz nepasteriziranega surovega kravjega mleka, za en kilogram sira ga potrebujejo kar 15 litrov. Drugi del imena (padano) je dobil, ker je iz Padske nižine, prvi del, grana, pa, ker je zrnaste strukture. Je aromatičen, oreškastega okusa in pikanten, zaradi načina pridelave in zorenja najmanj devet mesecev v posebnih skladiščih pa ne vsebuje laktoze.

Znate pripraviti pravo italijansko rižoto? Sočno in kremozno? Najboljše so iz riža carnaroli, ki ima podolgovata, okrogla zrna z večjo vsebnostjo škroba in ki da rižotam značilno kremasto teksturo. Se ne razkuha in celo ob daljšem času na štedilniku ostane al dente, na zob. To naši zahodni sosedje še posebno cenijo. Italija je največja evropska pridelovalka riža, gojijo ga v pokrajinah Piemont in Lombardija, v mestecu Vercelli, ki mu rečejo evropska prestolnica riža, že od 15. stoletja. Med rižotami je posebno priljubljena milanska z dodatkom žafrana. Oče sodobne italijanske gastronomije, milanski chef Gualtiero Marchesi, ki je umrl leta 2017, je bil prvi nefrancoski chef, ki si je prislužil tri Michelinove zvezdice. Pred več kot 40 leti je sestavil najbrž najbolj kopirani krožnik, čudovit recept za milansko rumeno rižoto z zlatom.

FOTO: Lidl Slovenija

Sestavine za 4 osebe:

• 300 g riža carnaroli
• 80 g masla
• 20 g naribanega sira parmigiano reggiano ali grana padano
• 50 g sesekljane čebule
• 200 ml suhega belega vina
• 1 l zelenjavne jušne osnove
• 5 g žafranove niti (če jih nimamo, za zlato rumeno barvo dodamo ščep kurkume ali posušene lističe ognjiča)
• 4 lističi jedilnega zlata (to je po originalnem receptu, seveda jih lahko izpustite)

Priprava:

V manjši kozici prepražimo 30 g sesekljane čebule z 10 g masla. Prilijemo 100 ml vina in pustimo, da se tekočina zmanjša za polovico. Dodamo 50 g masla v majhnih koščkih in emulgiramo z metlico. Omako precedimo skozi cedilo in odstavimo. V drugem loncu prepražimo 20 g sesekljane čebule z 20 g masla, na tem popečemo riž. Prilijemo 100 ml suhega belega vina in pustimo, da izhlapi. Postopoma prilivamo vročo juho, dodamo žafran, kurkumo ali posušene lističe ognjiča in med občasnim mešanjem kuhamo približno 18 minut. Ko je riž kuhan, dodamo pripravljeno omako in zorjeni parmigiano ali grana padano.

Serviranje:

Rižoto razporedimo na raven krožnik. Če imamo zlate lističe, na vsak krožnik položimo en listič jedilnega zlata.

Mira Šemić, sommelierka, vinska akademikinja

FOTO: Lidl Slovenija

Naročnik oglasne vsebine je Lidl Slovenija