Brina Robinik Kobal: Učila se je pri Ramsayju, kuhala pri Roševi
Mineva leto od vašega nastopa v oddaji MasterChef Slovenija. Kakšno je bilo?
Ostajam v kulinariki, zgodilo se je ogromno stvari. Veliko sem objavljala na družbenih omrežjih, tako na instagramu kot tiktoku, kjer se mi število sledilcev nenehno zvišuje. Vrgla sem se v snemanje kulinaričnih vsebin, pripravljam recepte za različna podjetja, z mnogimi sodelujem. Skoraj leto dni sem delala pri Ani Roš – najprej v bistroju Ana in Slon, potem smo se preselili v Knafljev prehod – in z ekipo preživela dolge ure, ogromno sem se naučila, a zdaj je čas, da grem naprej.
Kaj vse ste se naučili v tem letu?
Ogromno. Od Ane in njenih kuharjev, predvsem Lea Fonsece, ki je do nedavnega opravljal chefovsko delo v bistroju Jaz, sem se učila različnih tehnik priprave hrane, spoznala mnogo okusov in tudi sestavin, ki so mi bile prej neznane. Poleti sem delala tudi drugod, po različnih festivalih ulične hrane, kjer sem pripravljala burgerje, pekla palačinke, kuhala enolončnice, poskrbela sem za hrano na dogodku s tehno glasbo, pripravila jedi za ekipo ob snemanju videospota Petra Lovšina, kuhala sem tudi na Škisovi tržnici. Ob predstavitvi knjige Klemna Selakoviča so gostje pokusili moje mafine, izpeljala sem nekaj večjih pogostitev za rojstne dni in podobne dogodke. Za dvesto ljudi sem na primer pripravljala rigatone – torej jed, zaradi katere sem lani izpadla iz MasterChefa. In po točno tistem receptu, ki sem ga uporabila v oddaji – všeč jim je bilo, pojedli so vse. (smeh) V novi sezoni sodelujem tudi na Odprti kuhni, kjer na stojnici Fungalist pripravljam gobje burgerje in druge jedi. Vse to večplastno kuharsko delo mi je zelo všeč.
Kaj pa kuharska knjiga, že razmišljate o njej?
Tik pred izidom je. (smeh) Nastala je v sodelovanju s slovensko oljarno, približno 20 receptov, ki segajo od predjedi, glavnih jedi in vse do sladic. Ko sem o bučnem olju pripovedovala kuharskim kolegom v tujini, denimo na londonski Akademiji Gordona Ramsayja, sem morala sogovornikom povedati čisto vse, saj marsikje te sestavine ne poznajo in torej tudi ne vedo, kako vse jo lahko uporabimo. Z recepti, ki sem jih sestavila za to knjižico, sem poskušala dokazati, da bučno olje ni le za v solato in da ni le tista pika na i, ki jo marsikdaj dodamo bučni juhi.
Šolanje pri Ramsayju vam je prinesla zmaga na kuharskem tekmovanju na tiktoku. Ste s kolegi s te akademije, morda s profesorji, še v stiku?
Sledimo si na družbenih omrežjih, profesorji mi večkrat napišejo, naj se oglasim pri njih. Lani sem jih med obiskom Londona res obiskala in ponudili so mi, da se še kdaj vrnem, in to v vlogi predavateljice. Takšna povabila mi laskajo, morda se v bližnji prihodnosti res odločim za ta korak, vendar je zdaj v prvem planu študij. Končujem tretji letnik komunikologije, ki sem ga lani zaradi sodelovanja v oddaji MasterChef Slovenija za nekaj časa postavila na stranski tir. Razmišljam tudi o magisteriju.
Res ste še zelo mladi, a vseeno: kako pazite, da si ne naprtite preveč opravkov?
Lahko povem, da sem se med sodelovanjem v MasterChefu mnogo naučila, zrasla sem osebnostno. Po koncu sem morala vse skupaj predelati, saj tisti tedni niso bili naporni le fizično, ampak tudi psihično. Zdi se mi, da je hrana, ki jo pripravljam, del mene, in tako sem močneje doživljala tudi vse kritike oziroma mnenja sodnikov, namenjena moji hrani.
Je pa res, da se mi pri 23 letih dogaja toliko, da se mi kdaj zdi, kot da sem stara 40 let ali več, in da potrebujem malo več časa zase. Moj urnik je trenutno res pester, v enem dnevu imam na sporedu tudi deset opravkov, vsega je res veliko in ves čas se nekaj dogaja. A pazim, da ujamem svoj ritem in ne pregorim. Kajti zdi se mi, da če nekaj opravljaš z veseljem in s srcem, če si usklajen s svojim poslanstvom, ti lahko vse uspe.
O sodelovanju z vplivneži se zadnje čase veliko govori. Kaj si vi mislite o vsem tem?
V mesecu dni sem v bistroju Jaz delala res veliko, in ko sem potem prejela plačo, je bila nižja od zneska, ki sem ga zaslužila z objavami na družbenih omrežjih, torej od zneska, ki so mi ga za objave njihovih izdelkov na mojih kanalih plačala različna podjetja. Drži, da v vsako objavo vložim svoj čas in kreativnost, a vseeno: ni logike, da je enomesečno delo za štedilnikom, vse tiste ure, preživete v kuhinji, manj plačano kot objave na družbenih omrežjih. Te ti brez dvoma vzamejo veliko manj časa in tudi niso ne fizično ne psihično tako naporne kot delo v kuhinji.
Kje se torej skriva vaša prihodnost?
Tega še ne vem, a jasno mi je, da se še ne želim zasidrati. Če bi se zdaj odločila za nekaj, bi omejila svojo kreativnost. Na vse skupaj gledam kot na jadranje – nekaj časa počakaš v zalivu in greš nato naprej. Tudi zato, da bi dobila novo znanje, me zelo zanima tujina, denimo Nizozemska, Švica ali že omenjena Velika Britanija.
Še nekaj: kaj bi svetovali tekmovalcem nove sezone MasterChefa Slovenija?
Ves čas naj jim bo jasno, da je to resničnostni šov in ne kuharsko tekmovanje. Gledalci tudi zelo hitro ugotovijo, kdo je tam zaradi medijske prepoznavnosti in kdo se je v oddajo vključil zaradi srčne želje in zato, da bi se naučil kaj novega o kuhanju. Naj bo tekmovalcem tudi jasno, da medijska hiša naredi nekaj za njihovo prepoznavnost, ne pa vsega. S sodelovanjem v takem šovu se le ustvari val, ki ga je treba zajahati in na njem obdržati ravnotežje.
Priporočamo še: Nova metoda nakupovanja živil 6–1: tako bomo prihranili kar nekaj denarja in bolj zdravo jedli