Slovenska mojstrica keramike, ki je vse bolj uspešna v Londonu

Ana Kerin je bila nad umetniškim izražanjem navdušena že kot otrok. Z rokami, skozi katere, pravi danes, vidi in razmišlja, je vedno nekaj ustvarjala, zato je bil po srednji šoli za oblikovanje in fotografijo študij na ljubljanski akademiji za likovno umetnost pričakovana izbira. A njena raziskovalna žilica in želja po vrnitvi h koreninam, k prvinskim materialom in prvobitnemu ustvarjanju sta jo gnali k novim izzivom.

Studio Kana

Nekonvencionalno, nekoliko uporniško pot kiparke je nadaljevala v tujini. Poleg klasičnega kiparjenja in slikanja jo je vedno privlačil tudi preplet umetnosti in funkcionalnosti, kar je sčasoma združila v uporabni keramiki. Ko se je leta 2012 iz Ljubljane preselila v britansko prestolnico, je odprla umetniški studio Kana London, pozneje ga je premaknila v večje prostore v vzhodnem Londonu, centru umetniške, modne in kreativne industrije, ki je, pravi, dobro gnezdo za uresničevanje umetniških vizij. »Studio se je uveljavil tako z umetniškim delom in stiliranjem kot s kolekcijami uporabne in dekorativne keramike,« pojasnjuje krea­tivna direktorica in še posebej poudari: »Selitev je vsekakor povezana z željo po raziskovanju in iskanju novih priložnosti, a Sloveniji, ki mi je omogočila izobrazbo, veliko dolgujem.«

V tujini zvezda, doma neznana

Njeno delo (stiliranje, umetniška dela, keramiko Kana – krožnike, sklede, skodelice, žlice, vrčke …) je mogoče videti v čedalje več kulinaričnih revijah in prilogah številnih znanih časopisov in revij (The Times, The Guardian, britanski Vogue, Sunday Times) ter kuharskih knjigah. Novinarji se zanimajo za njeno ustvarjanje, glas o njej pa je dosegel tudi številne chefe, ki svoje kulinarične mojstrovine nadgradijo s serviranjem v njeni posodi in fotografije objavljajo na svojih blogih in Instagramu. Nam sta zaradi televizijskih oddaj in kuharskih knjig najbolj znana Jamie Oliver in Nigella Lawson, a Anini izdelki so prepričali tudi tako velike kuharske mojstre, kot so ustanoviteljica portala in znamke Deliciously Ella Ella Mills, legendarni Yotam Ottolenghi, Claire Ptak, ki je zaslovela s poročno torto za princa Harryja in Meghan, pa Guardianov kolumnist in zero-waste chef Tom Hunt ...

ni podpisa

Po vsem svetu

Iz njenih posod je mogoče jesti po številnih »obveznih« kulinaričnih kotičkih ne samo na Otoku, temveč tudi drugod po svetu (Los Angeles, Las Vegas, Kuvajt, Dubaj, Španija, Danska, Toskana, Belgija itd.). Njene kolekcije ali posamezne kose naročajo z vsega sveta, posode pa izdela tudi po željah naročnikov, a vedno s svojo prepoznavno izraznostjo. V sodelovanju z drugimi umetniki, kar ji je pisano na kožo, je ustvarila kose namiznega posodja za nekatere kultne londonske notranje opremljevalce in dizajnerske hiše, ki združujejo modo, notranje oblikovanje in umetnost. Z združenimi idejami so nastale tudi posebne svetilke, vaze, ploščice, stenske poslikave, pohištvo … Njene izdelke je mogoče kupiti v vedno več prodajalnah z izbrano ponudbo lepih reči (tudi na Danskem, v Belgiji, Nemčiji, Kaliforniji in Hongkongu).



 

Surovo in lepo

Nič ni bolj prvinskega, kot so zemlja, voda, zrak in ogenj, pravi Ana, vse te elemente pa najbolj združuje in odraža glina. Naši davni predniki so iz nje izdelovali posode in druge uporabne predmete, iz gline so nastale tudi prve umetnine. »Obožujem surovo estetiko, minimalizem, preprostost, naravnost, pa tudi združevanje različnosti, zato tako pri kiparjenju kot ustvarjanju uporabnih predmetov na njih namerno pustim pečat, sledi svojih prstov.« In res, recimo sklede iz iste kolekcije so si sicer podobne po velikosti in barvah, toda med seboj se razlikujejo po detajlih, zato je prav vsak kos unikaten. »Z izdelovanjem uporabnih stvari si oddahnem od bolj konceptualnega dela, umetniškega ustvarjanja. Uživam, ko združujem umetnost in praktičnost.« Zelo ji je všeč, da je lepe predmete mogoče uporabljati v vsakdanjem življenju, se jih dotikati in vedno znova občudovati. »Izdelovanje posode, ki je hkrati preprosta in kompleks­na, je tudi poklon tradiciji, zgodbam, obredom, povezanim s hrano. Izbrana posoda povsem vsakdanja opravila povzdigne in polepša.«

ni podpisa

 

Pogreša slovensko hrano?

In kaj počne, ko njene roke in misli niso globoko potopljene v glino? Ukvarja se z jogo, rada plava, bere v svoji mehki zofi in uživa v večerji s prijatelji, ki jo seveda postreže v svojih izdelkih ali keramiki prijateljev in drugih umetnikov, katerih delo občuduje.
Od malih nog je vegetarijanka, vendar ima zelo rada tudi morsko hrano in je ribe, najraje pa veliko ekološko pridelane sveže zelenjave in kombinacije okusov, začimb, svežih zelišč. Verjame, da smo, kar jemo. »Ker so naše celice "narejene" iz sestavin, ki jih zaužijemo, je zelo pomembno, kaj jemo.« Sama najbolje pripravi jedi, pri katerih eksperimentira. Trenutno je njena najljubša jed dimljena jegulja, poširana v pomarančnem soku in postrežena s svežo grenivko. In t. i. gunpowder krompir, aromatična indijska krompirjeva jed s semeni koromača in koriandra, curryjem, svežim koriandrom, limoninim sokom in soljo.

Kaj pa slovenska hrana, jo pogreša? »Seveda, najbolj paradižnik in solato z babičinega vrta. In postrvi iz ribiške brunarice v Prašah.«

Priporočamo še: VIDEO: Najboljše polnjene paprike iz pečice

Besedilo: Natalija Mljač
Fotografije: Arhiv studia Kana