Potrošniki želijo zmanjšati količino zavržene hrane, a za to nimajo časa in sredstev

Po svetu vsako leto zavržemo približno 1,3 milijarde ton hrane, s čimer bi lahko nahranili skoraj 900 milijonov lačnih ljudi. Dejstvo je, da hrano iz dneva v dan mečemo v smeti prav mi, potrošniki v naših gospodinjstvih, zato se mora sprememba začeti pri nas doma.

Ne bomo pa si zatiskali oči: pri spreminjanju navad nimamo pomembne vloge le posamezniki, mediji in izobraževalni sistem, tudi podjetja morajo na svojo tržno nišo pogledati z vidika morale in etike.

Sprememba mora postati rutina

In res, na vsakem prehojenem koraku na sejmu zabavne elektronike in bele tehnike IFA v Berlinu je bilo zaznati, da se tega zavedajo oblikovalci in razvijalci kuhinjskih naprav, med njimi Grundig, ki je v sodelovanju z raziskovalnim podjetjem Morar izvedel raziskavo, v katero je vključil tri tisoč prebivalcev Nemčije, Velike Britanije, Švedske, Turčije, Francije in Italije. Do izsledkov se je na dogodku opredelil priznani psiholog, specializiran za področje potrošništva, dr. Dimitrios Tsivrikos. Povzel je razloge, zakaj hrano množično mečemo stran, in razmišljal o rešitvah za zmanjšanje okoljske škode: »V današnjem hitrem tempu čezmerna poraba in pomanjkanje vsakodnevnega nadzora nad življenjem vplivata na vedenje potrošnikov. Tako je popolnoma jasno, da ljudje oziroma potrošniki nimajo časa, mnogi tudi ne sredstev, usmeritve ali orodij za spremembo. Pri vsem tem je najprej pomembno, da potrošniki prepoznajo potrebo po izoblikovanju trajnostnih navad in imajo orodja in priložnosti za to. Uspešni bomo, ko bodo prizadevanja postala vsakodnevna rutina.«

Potrošniki skozi statistiko

Res, 94 odstotkov izprašanih si želi bolj trajnosten življenjski slog, a več kot dvema tretjinama primanjkuje časa oziroma ne vedo, kako težavo rešiti. Dve tretjini izprašanih se zavedata, da imamo na svetu resen problem z odpadno hrano, nekaj manj pa, da se bo to v prihodnjih petdesetih letih razvilo v resen okoljski problem, če ne bomo spremenili svojih navad. Pokazalo se je, da največ hrane zavržejo mladi, prav vsi pa najpogosteje pozabijo na sadje in zelenjavo, sledijo kruh in mlečni izdelki, najmanj pogosto pa se v smeteh znajdejo sladkarije. Spodbudno je, da so za spremembe najbolj zainteresirani posamezniki, ki imajo družino.

Preberite še: »Če ni časa in ni denarja, priporočam zero waste«

Mateja Delakorda
Mateja Delakorda

Kuhanje, to so moji trenutki! Zvok sekljanja, cvrčanje olja, vonjave iz pečice, na mizi pa cvetlice.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.