Celjska kavarna, kjer se boste okrepčali z domačimi jajčki

Zgodba njune kavarne se je pravzaprav začela s trgovino. Vlajko Vučenović in Barbara Ivezić Vučenović sta se pred petimi leti, tudi zaradi lastne potrebe, da bi na enem mestu dobila domače izdelke, odločila za odprtje Domače štacune v centru Celja. V njej ponujata nabor živil iz slovenskih kmetij. Njuna ideja in cilj je bil, da bi bili izdelki s kmetij na voljo kateri koli dan in uro, kar sicer ni mogoče na mestni tržnici. Takrat v Celju niti ni bilo trgovine, ki bi ponujala izključno slovenska živila. Vzela sta pot pod noge, prepotovala Slovenijo in obiskala kmetije, preverila, kako delajo in kaj ponujajo. V treh letih se je trgovina razcvetela, oživela, Kavarna Prešernova 15 pa je bila logično nadaljevanje zgodbe – nadgradnja trgovine.

»Vprašala sva se, zakaj ne bi gostom omogočili, da vse, kar lahko kupijo v Domači štacuni, poskusijo tudi v gostinskem delu v obliki domačih jedi,« o idejni zasnovi Kavarne Prešernova 15, ki je ime dobila tudi zaradi naslova, na katerem se nahaja, pripoveduje lastnik Vučenović. Kavarna ali zajtrkovalnica, kot jo poimenujemo nekateri, bistvo ni v imenu, ampak v tem, da se od drugih razlikuje v svojem konceptu.

Priporočamo še: Na lepše z Matejo in Kristino: Hotel Bled Rose

Gostje se najraje 'pocrkljajo' z jajčki

V kavarni, kjer diši po slovenskih okusih, boste zaman iskali kokakolo. Našli pa boste domače hišne sokove, kavo iz mikro pražarne s Trebnjega, seneno mleko iz okoliške kmetije Reberšak in mnogo drugih pijač in jedi, pripravljenih iz izdelkov slovenskih dobaviteljev. Na meniju ponujajo od skutine šalčke s sezonskim sadjem in medom, polente, štrudlja, riževega narastka, do narezkov in juh. Tisto, kar imajo gostje najraje, pa so jajčka, pripravljena na različne načine. Z ocvirki in slanino, na oko, v obliki jajčnega namaza ali kot šnite, jedi, ki nas popelje daleč nazaj v brezskrbne, otroške dni (tri recepte z jajci prilagamo spodaj).

Ponujati izključno sezonsko je izziv, a se tega zavedajo tudi stranke

Pri šnitah, ki jih ponujajo v sladki in slani izvedbi, sprva niso bili prepričani, ali jih uvrstiti na meni. Vendar jih imajo ljudje zelo radi, pravita zakonca Vučenović, ki pojasnita, da se o jedeh, ki jih ponujajo na meniju, posvetuje vsa ekipa. »Tudi recepte razvijamo skupaj, se o njih pogovarjamo: midva, strežno osebje, dekleta v kuhinji. Razpravljamo in preizkušamo, kaj bi se lahko obneslo in kaj ne.« Včasih mimogrede ideje dobita od kmetov oziroma dobaviteljev. Izdelovalci liofiliziranega sadja, s katerim bodo lahko obogatili jedi iz sicer sezonskega sadja, so jih našli sami. Tako bodo lahko letos svojo ponudbo nadgradili, saj bodo s postopkom nizkotemperaturnega sušenja omogočili večji izbor sadja tudi pozimi. Prav sledenje izključno sezonskemu je, kot pravi lastnica, velik izziv.

»Včasih bi gostu rad ponudil tudi nekaj, česar trenutno ni na meniju. Vendar kljub temu sledimo svojim usmeritvam in strankam, tako v trgovini kot v kavarni, pojasnimo, da nekega sadja ali izdelka nimamo, ker ni sezonsko,« pravi Barbara in doda, da se tudi gostje tega vedno bolj zavedajo.

Njune ciljne stranke so Celjani

»Največ nama pomeni pozitiven odziv gostov, ko jim na krožniku ponudiš jedi iz domačih surovin. Ko ugotovijo, da se domači kruh popolnoma razlikuje od kupljenega. Da ima rižev narastek okus tistega, ki so jim ga nekdaj pripravljale babice,« z nasmehom na obrazu razlaga lastnica Barbara.

Z Domačo štacuno in kavarno sta ciljala predvsem na lokalne goste: Celjane. Zagovarjata tako rekoč zgodovinski način pridobivanja strank – z reklamo od ust do ust, ki se je v njunem primeru izkazala za uspešno. V približno devetdesetih odstotkih v trgovino zahajajo redne stranke, od mladih družin do starejših ljudi. V kavarni pa se starostna skupina razširi na vse generacije: od dijakov, ki pridejo na zajtrk, do družin z otroki in upokojencev.

Jajčka v Emo ponvici

Ob pogovoru z gostoljubnima lastnikoma je zlahka dobiti občutek, da sta že pred odprtjem kavarne mislila na vse detajle. Najprej že s prijetnim ambientom kavarne v rumeni, zlati in turkizni barvi, kot tudi s tem, da sta poskusila biti povsem lokalna, slovenska. »Jajčka strežemo v ponvicah celjskega proizvajalca emajlirane posode Emo, sodelujemo tudi s Steklarno Hrastnik, predpasnike je sešila lokalna šivilja …« pojasni Barbara Ivezić Vučenović. Sama si v Kavarni Prešernova 15 najraje privošči hrenovke ali jajčka, njen mož pa prisega na polento.

Lastnika Barbara in Vlajko pravita, da je njuna usmeritev kavarne »sledljiva surovina, kakovosten izdelek in majhnost, 'butičnost'«. Na terasi si ne želita še dodatnih miz, saj je prav bistvo, da ne delata na kvantiteti, temveč ohranjata kvaliteto. Njuna zgodba pa raste – skupaj z osebjem.

Domača jajčka »na oko« s slanino in z ocvirki

• 3 domača jajca


• 1 žlica domačih ocvirkov v masti


• 4 tanke rezine domače pečene slanine


• sol, poper

V ponvici prepražimo ocvirke in slanino, dodamo jajca in pazimo, da se nam rumenjaki ne »razlijejo«. Po ponvici nato z lopatico počasi razporedimo beljake, da se tudi ti enakomerno spečejo. Pečemo približno 5 minut. Na koncu vse skupaj pazljivo prenesemo na krožnik. Dodamo sol in poper ter postrežemo z domačim kmečkim kruhom.

Namig: priporočamo, da so jajca, preden jih spečemo, vsaj pol ure na sobni temperaturi.

Umešana domača jajčka s slanino in z ocvirki

• 3 domača jajca


• 1 žlica domačih ocvirkov v masti


• 4 rezine domače pečene slanine


• sol, poper

V ponvici popečemo ocvirke in slanino. Jajca v manjši posodici razžvrkljamo in jih prilijemo v ponev. Vse skupaj pečemo približno od 5 do 7 minut in medtem jajčno zmes večkrat mešamo. Začinimo s soljo in poprom. Postrežemo na krožniku s kosom domačega kmečkega kruha.

Namig: priporočamo, da so jajca, preden jih spečemo, vsaj pol ure na sobni temperaturi.

»Šnite« z domačo marmelado ali s sezonskim sadjem

• 4 tanke rezine belega kruha – najboljše par dni starega


• 2 domači jajci


• 1 dl senenega mleka


• maslo


• sladkor v prahu – za posip


• 1 žlica domače marmelade

Najprej v manjši posodi razžvrkljamo jajca in dodamo hladno seneno mleko – premešamo. Nato v ponvi stopimo domače maslo. Rezine kruha za par sekund namočimo v zmes iz jajc in mleka, nato pa jih počasi položimo v vročo ponev. Po parih minutah, ko je rezina kruha na spodnji strani obarvana zlatorjavo, kruh obrnemo in popečemo še drugo stran. »Šnite« položimo na papirnato brisačo, da vpijejo odvečno maščobo. Posujemo jih s sladkorjem v prahu in postrežemo z žlico poljubne marmelade.

Namig: Nekateri naši gostje radi jedo »šnite« tudi brez sladkorja. Zraven si privoščijo domač jajčni namaz ali domačo zaseko.

Priporočamo še: V tej ljubljanski kavarni boste okusili prave turške baklave

Fotografije: Mavric Pivk/Delo