Frika: imenitna krompirjeva jed

Če ste doma v dolini Soče ali njeni okolici, če se tja radi odpravite ali pa če imate tam koga, ki vam je kdaj pripravil kaj domačega, verjetno že dobro poznate friko. Ta jed je sila preprosta, recepti zanjo pa med sestavinami največkrat omenjajo krompir, sir in tudi jajca ali druge sestavine, med katerimi so lahko tudi jabolka in slanina. A kateri je tisti pravi?

Ko smo v Turizmu Doline Soče oziroma v Tolminu, kjer bodo ravno te dni pripravili festival frike, poizvedovali, kakšna mora biti, da je pristna, so bili kristalno jasni: »V dolini Soče imamo rek: vsaka vas ima svojo friko. To pomeni, da toliko, kot je vasi, toliko je receptov.« Tu ima zares vsaka gospodinja in tudi vsak gostinec svoj način priprave – a morda je ravno v tem čar, so prepričani v dolini Soče: »Nekateri dodajajo jajca, drugi spet strogo ne. Nekatere so vegetarijanske, druge ne.«

Tako je bilo v preteklosti

Kot je predlani v članku, objavljenem v reviji Etnolog, zapisala Barbara Ivančič Kutin, pa je bila frika v preteklosti na Tolminskem, kot tudi povsod drugod, izrazito delovna jed, najpogosteje kot priloga in hkrati zabela k polenti. Priprava je v osnovi preprosta, gospodinje so se jo naučile pripravljati mimogrede, brez posebnih inštrukcij, ko so pomagale starejšim gospodinjam. »Pastirji in drvarji, ki so prvič pripravljali friko zase, pa so lahko opazovali druge delavce in jih posnemali.«

Še to je dodala avtorica: »V tolminski friki so običajno naslednje sestavine: maščoba (svinjska mast ali rastlinsko olje ali obojega malo); krompir, ki ne sme biti premlad, pač pa že vsaj tri mesece izkopan iz zemlje, sicer postane frika pocasta (lepljiva); polnomastni kravji sir (tolminc), star en mesec ali več; sol se dodaja po okusu in potrebi (za slanost sicer poskrbi že sir). Pripomočki, potrebni za pripravo, so: nož za rezanje, ribežen (strgalnik; lahko tudi brez njega, če sestavine narežemo), štilc (lesen pripomoček za mešanje oziroma obračanje), ponev z ročajem (litoželezna ponev z dolgim železnim ali lesenim ročajem, danes tudi teflonske ponve).«

Barbara Ivančič Kutin tudi ugotavlja, da se je vloga tolminske frike »v zadnjih petdesetih letih močno preobrazila, saj iz izrazito delovne jedi v preteklosti danes postaja prepoznaven simbol tolminskosti.« Jed se navzven manifestira kot lokalna kulinarična posebnost na javnih turističnih in kulturnih dogodkih ter v gostinstvu.

Čigava bo »tabujš«?

In eden od teh dogodkov ravno te dni poteka v Tolminu, kjer pripravljajo tretji FrikaFest. Živahno je bilo že včeraj, praznik pa se bo nadaljeval tudi danes, v soboto, ko bodo tolminske ulice zavzele stojnice z lokalnimi izdelki, pridelki in dobrotami. Poleg ponudnikov frike bo tu še sedem tekmovalnih ekip, ki se bodo od 17. ure dalje potegovale za naziv naša je tabujš.

Tolminska frika

Iz Tolmina so nam poslali okvirni recept, mi smo dodali približne količine sira in krompirja. Za 4–6 oseb.

• 500 g krompirja


• 100–250 g tolminskega sira


• maščoba


• sol (po želji, saj je slan že sir)

Priprava

1. V ponvi segrejemo maščobo, ki je mora biti dovolj, da se bo v njej ocvrla količina narezanega krompirja. Ko je maščoba že zelo vroča, vanjo vsujemo na lističe (približno 2–3 mm) narezan krompir (ali nariban na ribežnu, prav tako na približno 2 mm debele lističe).

2. Nato je treba temperaturo nekoliko znižati in krompir posoliti (nekateri frike ne solijo, saj je že sir dovolj slan). Krompir v maščobi se občasno premeša, ponev pa je treba občasno potresti, da se vsebina ne sprime.

3. Ko je krompir že skoraj povsem pečen (mehek, ne pa že hrustljav), dodamo na majhne koščke narezan ali nariban sir (navadno nariban skozi reže za ribanje repe). Za dobro friko naj bi bilo sira približno pol toliko kot krompirja (razmerje 2:1 v korist krompirja), lahko pa ga je tudi manj, tudi le 20 odstotkov količine krompirja.

4. Takoj ko krompirju dodamo sir, je treba zmes premešati, da se enakomerno porazdeli med krompir. Nekaj minut pustimo pri miru in pečemo, da na spodnji strani nastane rahla zlato rumena ali rjavkasto rumena skorjica in je friko mogoče v enem kosu obrniti na drugo stran.

5. Obrnemo, in ko se enako zapeče tudi na drugi strani, je jed nared. Čas pečenja je od 12 do 15 minut, odvisno pač od velikosti posode in količine sestavin.

Priporočamo še: Francoska jabolčna torta

Naslovna fotografija: Špela Ankele