3 vina, ki so posebnost Kvarnerja

Tokrat se ustavimo v tako priljubljenem Kvarnerju, slovenskemu počitnikarju blizu po kilometrih in srcu. Zakaj bi povsod naročali plavac mali, če lahko …

Vedno znova slišimo isto: čeprav smo tradicionalni in množični poletni gostje, Slovenci pravzaprav slabo poznamo hrvaška vina. Ljubitelji hrane in pijače povsod iščemo lokalni kolorit, terroir na krožniku in v kozarcu: nekaj, česar drugje ni!

Žlahtina

To vino verjetno vsaj po imenu prepoznajo vsi, ki dopustujejo na katerem od kvarnerskih otokov. Gre za avtohtono belo sorto prav tega dela Hrvaške, po kateri je najbolj znano mesto Vrbnik na Krku. Tam, zlasti v višjih legah, kjer se ponoči grozdje bolj ohladi, nastanejo tudi najbolj zanimiva vina, kajti trta raste v zanimivi mešanici sredozemskega in celo celinskega alpskega podnebja.

Žlahtina je ponavadi nenavadno svetla, kristalna, in s svojo umirjeno svežino in mineralnostjo, predvsem pa ne previsoko stopnjo alkohola (običajno se giblje nekje okrog 11 %) pitna na način, ki zlasti prav pride poleti: ohlajena na okrog 12 stopinj je čudovita spremljava tako nežni beli ribi kot jagnjetini, s katero na tem koncu Hrvaške dobro znajo v kuhinji. Zanimivost: ta sorta ima velike grozde z debelimi in sladkimi jagodami, zato je priljubljena tudi kot namizna.

Ne gre za vino, od katerega bi pričakovali, da bo dolgo zorelo, vse dobre lastnosti razvije v prvih dveh letih. Pravo presenečenje za marsikoga pa so peneča vina, ki jih tudi delajo iz te sorte. Zares! Ljubitelj vina, ki dopustuje na območju Kvarnerja, se lahko mirno posveti raziskovanju, kaj ta močna sorta zmore. Na delavnici, ki smo se je udeležili, so predstavili tako mirno kot penečo žlahtino. Mirno vino kleti Šipun iz Vrbnika je bilo v Vodniku po vinih Hrvaške razglašeno za najboljšo žlahtino leta 2007, 2008 in 2009. Peneči vini – obe brut, pridelani po klasični metodi – pa sta bili Gospoja kmetijske zadruge Gospoja iz Vrbnika, dobitnik nagrade najboljše peneče vino vzhodne Evrope na mednarodni razstavi Vinitaly 2019, ter San Marino vinske kleti Pavlomir iz Novega Vinodolskega. To je dobilo naziv šampion med hrvaškimi avtohtonimi sortami na razstavi Vina od davnina 2020.

Sansigot

Vsi, ki skupaj z vinom srkate tudi zgodbe, pa poskusite najti rdeče vino sansigot. To je zanimiva rariteta, zato najbrž ne bo lahko, bo pa zadovoljstvo na koncu toliko večje. Sansigot imenujejo tudi suščan, iz česar je jasno, da izvira s tega malega otoka, ki je tako blizu, a hkrati tako drugačen od na primer bližnjega središča tega arhipelaga, Lošinja.
Gre za rdečo sorto, ki je nekdaj ta peščeni otrok dobesedno zasedala, saj so trti očitno ustrezala točno taka peščena tla, Susačanom, ki so jih Italijani imenoval Sansigoti, pa njena odpornost proti boleznim in veliki pridelki. Velika večina vinogradov na Susku je bila zasajena s to sorto – dokler ni izginila, skupaj s Susačani, ki so se po vojni množično izselili. Danes je, kolikor je znano, tam več ni.

Na srečo se je medtem vseeno prenesla na bližnje otroke, Cres, Lošin, tudi Pag in predvsem Krk – in prav na slednjem je zdaj edino večje »najdišče« sansigota na kvarnerskem območju, sorto vzgaja peščica vinarjev. Sansigot denimo pridelujejo v Hiši vin Ivan Katunar iz Vrbnika, zanj so dobili srebrno medaljo na PAR Wine Award International 2020 in zlate medalje na razstavi Vina od davnina leta 2019. Dobili so tudi priznanje sončnica ruralnega turizma Hrvaške 2019 in zlato diplomo Way to Croatia: zgodbe o vinu in tradiciji.

Kaj dobite v kozarcu sansigota, če ga najdete, poleg zgodbe? Primerno ravnovesje med sladkorji in kislinami in ne premočnih taninov. Povprečno razgledanega ljubitelja vina bi najbrž spomnil na kak mlad modri pinot, piti pa ga je z užitkom mogoče tako mladega kot z nekaj, ne pa preveč kilometrine. Vsekakor pa bo to vino s Krka, kjer maloštevilni trsi rastejo na čim bolj peščenih tleh. A kdor se znajde na Susku, naj vseeno vpraša domačine, kaj vedo o tem in ali ga kdo mogoče ima.

Belica

Od najbolj razširjenih k tako rekoč mikro lokalnim posebnostim, z otokov na celinski del, ki obroblja Kvarnerski zaliv. V Kastvu, ki ga vsaj po imenu poznajo vsi, ki so se kdaj na dopust prebijali čez Reko, deluje klet Plovanić vina družine Rubeša. Belica je zvrst iz enega vinograda, v kateri so pozabljene sorte verdić, brajkovac, mejsko bijelo, divjaka in jarbola – od tega zadnje tri znanstveno potrjeno rastejo samo na območju Kastva, je povedal Rubeša, ki si z družino prizadeva, da bi ohranili zvrst belica, ki je izginila skupaj s temi trsničarskimi posebnostmi in je pravzaprav avtohtona značilnost samo tega mesteca.

Za belico, ki so jo predstavili na spletni delavnici, so sicer dobili zlato medaljo na razstavi Vina od davnina 2019, je pa to sveže vino z dušo, ki se spogleduje z limonovo lupinico, hkrati pa zanimivo mineralno, celo malce slankasto. Težko ga bo med dopustom najti – a, še enkrat, za ljubitelje vina ponuja Kvarner dovolj zanimivosti, da med dopustom ne bo treba žuliti chardonnayja iz marketa.

Priporočamo: Recepti za najbolj priljubljene koktajle

Naslovna fotografija: Solovyova/Getty Images

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed