Vinski letnik 2017: je treba narediti zalogo?

V svetih besedah je zapisano, da tudi zemlja potrebuje svoj sabat, svoj počitek. Vsako sedmo leto naj bi veren pripadnik izbranega ljudstva pustil njive nezorane, v sadovnjakih in vinogradih naj ne bi opravil nobenega posega, lahko pa bi vseeno obral tisto, kar bi samo pognalo in obrodilo. Jahve ga bo za zaupanje bogato nagradil: šesto leto bo imel tako obilen pridelek, da bo zadostoval celo za tri, kaj šele za dve leti, pa tudi v prvem letu naslednje sedemletke bo zemlja rodila več, kot je sicer vajen.

Pred leti sem se pogovarjal z ortodoks­nim Židom in mi je pojasnil, da so v njihovem kibucu zapoved sabata za zemljo malo spremenili: med trgatvijo grozdja ali obiranjem pomaranč položijo vsak sedmi grozd ali sadež na tla, kot hrano zemlji, ki ga je rodila, in poklon bogu, ki bdi nad vsem. Kdo ve, mogoče bi tudi mi morali delati tako, saj bi potem izgubili le sedmino pridelka, medtem ko je bil letošnji davek zaradi takšne in drugačne božje jeze bistveno večji.

Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja je med predstavitvijo podatkov ob letošnji novinarski trgatvi dejal, da je vsaj desetino pobrala pozeba, potem pa še desetino toča. In Brda sploh niso bila najbolj prizadeta, saj je ponekod grozdje osušil ožig, drugod so bentili nad jatami ptic, ki so kot strela z jasnega opravile trgatev, še preden so se v gorice, plante ali brajde napotili trgači.

Pa vendar: kdor je že pokusil letošnje vino, se ni zmrdoval. Letine zagotovo ne moremo primerjati z brezskrbno vožnjo v turističnem avtobusu po avtocesti, bila je bolj podobna premetavanju na vlakcu smrti, toda dobri gospodarji so znali biti ob pravem času na pravem mestu, tako v vinogradu kot kleti, in vleči takšne poteze, da ne bomo hvalili zgolj njihovega mladega vina, ampak tudi poznejše polnitve, mogoče celo tiste, ki jih bomo odprli čez desetletje ali več. Še nekaj: krasno indijansko poletje že nagrajuje vse, ki so imeli možnost in priložnost, da s trgatvijo počakajo. Obeta se leto izjemnih izborov, jagodnih izborov in še višjih predikatov, toda o tem bomo sodili v dneh, ko bo zemljo pobelil sneg.

Zdaj, v času pečenega kostanja, gosjih pečenk in prvih kolin, srebamo vina iz grozdja, potrganega v drugi polovici avgusta ali začetku septembra.

Začnite delati zaloge ...

... tako pravijo po Evropi (in širše) po letošnji letini, v katero se je, tako kot pri nas, zlasti čudaško vmešalo vreme na eni strani s pozebami in na drugi z ekstremno visokimi temperaturami. Proizvodnja vina bo verjetno dosegla najnižjo letno raven v zadnjih petdesetih letih, osem odstotkov manj kot lani. Preračunano v steklenice: skoraj tri milijarde manj jih bo ostalo po letu 2017. Največji primanjkljaj je prav pri evropskih državah, od koder tradicionalno prihaja k nam največ zanimivih vin, kar pomeni, da se bo to poznalo pri cenah za potrošnike.

Zadnja letina, s katero je letošnje leto na globalni ravni primerljivo, je bila po navedbah mednarodne organizacije za trto in vino (OIV) daljnega leta 1961. Najbolj odzvanjajo slabe letine v najpomembnejših evropskih proizvajalkah vina, Italiji in Franciji, pa tudi Španiji. Prav za geografsko območje zahodne Evrope se brez ovinkarjenja navaja, da je bilo to annus horriblis, grozovito leto, in sicer zaradi vremenskih okoliščin, s katerimi so se spopadali tudi slovenski vinogradniki in vinarji: najprej spomladanske pozebe, nato izjemno visoke poletne temperature, ki zavrejo pravilen razvoj ploda.

Najbolj je bila po podatkih omenjene organizacije prizadeta Italija, kjer bo po napovedih proizvodnja vina manjša za skoraj četrtino, večinoma zaradi poletnega vročinskega vala, primerno imenovanega Lucifer. Udaril je skoraj vse pomembnejše vinorodne pokrajine, kot so Toskana, Sicilija in Umbrija. V Španiji je primanjkljaj manjši, »le« 15-odstoten, v Franciji pa 19-odstoten, nobena od pomembnejših pokrajin ni ušla: Šampanja, Bordeaux in Burgundija vse poročajo o slabših letinah.

Edine evropske države, ki jih OIV spremlja in so povečale raven proizvodnje, so Portugalska, Romunija, Madžarska in Avstrija, slednja za kar 23 odstotkov glede na lani.

Besedilo: Toni Gomišček in R. O. K.

Naslovna fotografija: Thinkstock

Preberite še: Kako narediti sveže izstisnjen jabolčni sok brez sokovnika