Vinski letnik 2017: Primorska

Trta ljubi sonce, vročine pa ne.

»Seveda se pozna vpliv vremenskih razmer in te letos vinarjem niso bile najbolj naklonjene. Vsaj na Primorskem ne,« pravi Tamara Rusjan, svetovalka specialistka za vinarstvo pri novogoriškem KGZ. Če odmislimo spomladansko pozebo, ob kateri se je pokazal pomen lege, saj se mraz bolj zadržuje v kotlinah kot po gričih, so prvi meseci vegetacije potekali sorazmerno običajno. Dež je silil v nekaj škropljenj več, kot bi si vinogradniki želeli, potem pa je nastopilo dolgo, sušno in vroče poletje, tako da je bil seštevek vseh posegov s fitofarmacevtskimi sredstvi občutno manjši od lanskega.

»Res je, toda vreme, ki je zaviralo napade oidija in peronospore, je upočasnilo tudi zorenje grozdja,« opomni na drugo plat medalje Rusjanova. Kot že nekajkrat doslej se je potrdilo, da trta ne ljubi previsokih temperatur, da takrat »zapre štacuno«: grozdje na trti kar visi, listi ne črpajo sokov iz korenin, fotosinteza poteka na ravni preživetja, brez pridelave večje količine sladkorjev, ki bi se nalagali v jagode. Dozorevanje je bilo zgolj navidezno in največje žrtve takšne vročine so bile burgundske sorte, zlasti pinoti in chardonnay. Med vsemi okoliši je najkrajšo potegnil Kras, kjer je zemlja najbolj plitka in kjer je bil velik ožig grozdja.

»Teh težav bi imeli manj, če bi bolj premišljeno izbirali terene za vinograde in se odločali za sorte, ki niso zgolj tržno zanimive, ampak za naš terroir tudi najbolj primerne,« je prepričan mladi vinogradnik in vinar Marko Tavčar (vina Pietra), ki stavi bolj na bele sorte (vitov­ska, malvazija) kot refošk.

Prvemu polčasu trgate v najbolj vročih avgustovskih dneh je sledil drugi polčas v mrzlem in deževnem septembru. Rusjanova pravi, da so bile razmere za kletarjenje tako različne, da so le najbolj vešči našli pravilne odgovore na izzive muhaste narave. »Med pretvorbo sladkorja v alkohol, ko nastajajo strupeni vrelni plini, se večina vinarjev zanaša na naravno zračenje, toda mrzel zrak je v številnih kleteh ustavil fermentacijo, ki ponekod še kar traja in traja. Kaže, da so se v drozgi razvile spojine, ki otežujejo delo plemenitih kvasovk,« pravi Rusjanova.

Ob obilnem deževju po suši in vročini so trte razvile strategijo kamele: iz tal so črpale več vode, kot so je potrebovale. Rezervo so spravljale v jagode, ki so se prenapihnile, tako da je bil septembrski mošt za primorske standarde dokaj voden. Nižji alkoholi so sicer zadnje čase dobrodošli, toda v jagodah je bilo vsega manj, z barvili vred. Med rdečimi sortami je takšno obilje nepotrebnega najbolj prizadelo merlot, malo manj cabernete in refošk. Toda ni vse tako slabo, kot se na prvi pogled vidi ali sliši: nizke temperature so ohranjale višjo kislino sort, ki pozneje dozorijo, kar zlasti velja za avtohtona »plemena« vinske trte: pinelo, rebulo, zelen, vitovsko …

In ker po vsakem dežju posije sonce, je bilo tako tudi s trgatvijo na Primorskem. Kdor je počakal na podaljšek, je zadel žebljico na glavico. Vreme se je ustalilo, spet se je otoplilo in oktobrsko spravilo pridelka je potekalo v tistem prazničnem duhu, ki naj bi bil značilen za vsako vandimo, trgatev. Jagode na srečo niso popokale, gnilobe je bilo dežju navkljub malo in tudi vrenje je lepše steklo kot avgusta in septembra. Pustimo se torej presenetiti.

Besedilo: Toni Gomišček in R. O. K.

Naslovna fotografija: Thinkstock

Preberite še: Vinski letnik 2017: je treba narediti zalogo?

Odprta kuhinja
Odprta kuhinja

Portal za dnevni odmerek kulinaričnega navdiha.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.