Aktualno: Kako sploh delujejo živilske blagovne rezerve

Presenečeni, kako malo je znanega o načinu delovanja tega oddelka zavoda, smo se obrnili na v. d. direktorja, mag. Andreja Kužnerja. Opisal je tiste postopke, ki jih lahko, nekateri podatki so namreč zaradi varnosti tajni. Denimo, vi veste, kje dobite to svojo moko? Pa da je bil del rezerv sproščen pred – nedavnimi – sedmimi leti?

Blagovne rezerve so, v obliki žitnic, znane še stoletja. Količina blaga se je določala glede na število prebivalcev posameznega mesta, mestne državice … Koliko kilogramov testenin, žita za moko, mesa, sladkorja je torej znotraj slovenskih živilskih blagovnih rezerv zame, na primer?

Podatki o količinah, kilogramih blaga spadajo v skladu z zakonom o tajnih podatkih pod tajne, zato vam jih žal ne smemo razkriti. Količine pokrivajo po­trebe prebivalstva za vsaj nekaj mesecev, odvisno od zmožnosti zagotavljanja skladiščenja in obnavljanja posamezne vrste blaga.

Blagovne rezerve so sicer še danes v svoji osnovni funkciji. Njihovo vsebino in obseg na podlagi petletnih programov določi vlada. Opredelitev živilskega blaga je odvisna od prehranjevalnih navad prebivalcev in zmožnosti zagotavljanja skladiščenja in obnavljanja živilskega blaga na ozemlju Republike Slovenije. Za zadnje petletno obdobje je načrtovan različen nabor živilskega blaga v obliki žita in žitnih izdelkov – pšenica, testenine, moka, koruza itd. –, mleka in mlečnih izdelkov, mesa v živem ter drugih proizvodov, kot so sladkor, olje, sol in podobno.



Kdaj so se slovenske živilske blagovne rezerve – ali del njih – nazadnje sprostile? Pred nekaj meseci je za to zaprosilo podjetje Žito, a vlada prošnje ni odobrila. Kdaj, torej, je nazadnje sprostila kaj iz skladišč?

Zadnje sprostitve živilskega blaga so bile v letih 2015 in 2016 zaradi migrantske krize, ko je vlada s sklepom sprostila tekoče mleko, mleko v prahu in vodo.

Kako država, torej vlada, ve, kdaj je, denimo, motnja s preskrbo dovolj velika, da mora sprostiti rezerve? Kot vemo, so definicije vedno problem: še definicijo tega, kaj je vojna, kot smo spoznali na primeru Rusije, vsak obrača po svoje …

V trenutnem zakonu o blagovnih rezervah, ki je sicer že nekoliko zastarel in je potreben prenove, je »vojna« mišljena kot vojna na slovenskem ozemlju.

Kako poteka sprostitev nekega živila? Gre to v trgovine ali morda, če bi šlo za vojno, v obliki paketov neposredno prebivalcem?

Resorno ministrstvo, pristojno za posamezno področje – za živila je to ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano –, praviloma spremlja dogajanje na trgu in v primeru motenj, prek ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, na vlado naslovi pobudo o uporabi državnih blagovnih rezerv. Oblikuje se vladno gradivo, v katerem so opredeljeni razlogi za uporabo državnih blagovnih rezerv in predvidene finančne posledice ter ne nazadnje cilji ukrepanja. Vlada nato kot kolektivni organ (udeležena so vsa ministrstva, po potrebi tudi druge službe, ki jih za to aktivira vlada) s sklepom odloči o načinu uporabe državnih blagovnih rezerv. V njem je natančno opredeljena vrsta in količina blaga, komu se blago dodeli, ali se dodeljuje neodplačno oziroma po kakšni ceni, ali se blago po sprostitvi nadomesti, kdo zagotovi sredstva, ter nalaga določenim institucijam izvedbo sproščanja, na primer Upravi RS za zaščito in reševanje. Zavod RS za blagovne rezerve pa kot lastnik in skladiščnik blaga državnih blagovnih rezerv operativno izvede sproščanje iz svojih skladišč.

Se motim, da zakon zelo natančno določa poslovanje zavoda glede naftnih derivatov, v ničemer pa ne določa protokola za živež?

Zavod izvaja dve javni gospodarski službi v skladu z zakonom o blagovnih rezervah. Ena je oblikovanje in vzdrževanje državnih blagovnih rezerv na podlagi petletnega programa dela, v katerem so določene vrste in količine blaga, ki jih mora v svojih zalogah vzdrževati zavod, ter potrebna sredstva za to in kdo jih zagotovi.

Druga javna gospodarska služba pa je oblikovanje in vzdrževanje obveznih minimalno 90-dnevnih varnostnih zalog nafte in naftnih derivatov, ki jih morajo vzdrževati vse države članice EU v skladu z evropsko pogodbo. Podlaga za to je bila po direktivi EU prenesena v nacionalno zakonodajo. Okvire za izvajanje obeh javnih gospodarskih služb in delovanja zavoda postavlja zakon o blagovnih rezervah, ki je zaradi spremenjenih okoliščin potreben prenove. Protokol je v skladu z omenjenim zakonom enak za vse blago, vendar so na področju obvez­nih minimalno 90-dnevnih varnostnih zalog nafte in naftnih derivatov še določene omejitve in naloge, ki jih narekuje prej omenjena direktiva.

Kako je s ceno živilskega izdelka iz fonda blagovnih rezerv za končnega kupca? Kdo jo določi?

V vladnem sklepu se opredelijo tudi cene blaga za končnega kupca.

Ali prav razumem, da velik delež živeža pridelajo in vzredijo slovenski kmetje, ki to potem tudi pri sebi skladiščijo? Koliko krav, na primer, je v tem trenutku last naših blagovnih rezerv?

V državnih blagovnih rezervah se skladišči meso v obliki živih živali in konzerv. Zavod ima sklenjene dolgoročne pogodbe o reji živih živali z zadrugami in neposredno rejci ter nekaterimi mesnopredelovalnimi podjetji. Vse zaloge živil so v Sloveniji. Trenutno je v zalogah vsaj nekaj tisoč glav mlade pitane govedi.



Blagovne rezerve so bile dolga leta obstranska skrb, kajti ničesar ni manjkalo, nihče pa ni niti slutil vojne v Evropi, pravzaprav v njeni žitnici. Živila torej niso bila porabljena. Kaj se zgodi z neporabljenimi živili iz državnih blagovnih rezerv?

Vse živilsko blago se redno obnavlja s svežim, praviloma na polovici roka uporabe. Ti roki se običajno gibljejo v okviru enega leta ali pogosteje, pšenica pa na daljše obdobje, predvidoma na tri ali štiri leta. Blago se obnavlja v lastnih skladiščih ali pri pogodbenih partnerjih, odvisno od vrste blaga.

Kdo odloča, kakšne vrste testenin, na primer, se bo v okviru naše prehranske varnosti naročilo?

Na podlagi raziskave trga in nato odločitve strokovnih kadrov zavoda za posamezno živilsko področje se določijo osnovne specifikacije posameznega živilskega blaga. Nakup se izvede prek razpisa, javnega naročila.

Lokacije skladišč so tajne, kar je mogoče razumeti, ne razumem pa, zakaj so tajni podatki o količini. Ali ne bi bilo za negotovost ljudi bolje, da bi vedeli, s čim je mogoče računati?

Razkritje količin in prostorske razpore­dit­ve državnih blagovnih rezerv ima lahko škodljive posledice za delovanje zavoda in tudi varnost države (na primer v primeru vojn in podobno), zato so podatki zavarovani s stopnjo tajnosti. Količine državnih rezerv so take, da omogočajo večmesečno preskrbo. Zato so lahko naši državljani pomirjeni, saj Zavod za blagovne rezerve zelo skrbno ter z veliko odgovornostjo opravlja svoje osnovno poslanstvo.

Preberite tudi: U, takšna bo nova domačija Bineta Volčiča

Naslovna fotografija: OlenaMykhaylova/Getty Images