Grozdje: Sladki sadež tople jeseni

Letos je trgatev še posebno pohitela in že konec avgusta ponuja širok nabor domačega grozdja; odlično, nadvse okusno in zdravo sadje je najboljše sveže, uporabimo pa ga lahko tudi v številnih receptih.

Vroča poletja so čas trgatve iz oktobra potisnila globoko v začetek septembra, letos pa so vinogradniki začeli pobirati grozdje že konec avgusta. Tako da se lahko že do sitega najemo grozdja. Uvožene namizne sorte sicer lahko kupujemo vse leto, vendar je najboljše tisto, ki je zraslo v domačih vinogradih ali na brajdah.Grozdje je izjemno hranljivo in zdravo sadje, žal pa sodobna pridelava zahteva uporabo precej pesticidov. Najbolj zdravo je gotovo grozdje iz brajde, ki raste okoli hiše. Nikoli špricano, pa zato nič ne de, če je pridelka malce manj. Res pa je tudi, da se je že nekaj vinogradnikov usmerilo v pridelavo na ekološki način. To je seveda težje dobiti, pa tudi dražje je.

Sladke jagode dobro operimo

V vsakem primeru je treba grozdje dobro oprati, preden ga zaužijemo. V in na lupini, ki je sicer najbolj zdrava in vsebuje največ koristnih snovi, se namreč nabira tudi največ nečistoč. Najbolje, če ga za nekaj časa namočimo v čisto vodo, v kateri smo raztopili žlico sode bikarbone. Preden ga pojemo, ga še speremo pod tekočo vodo. Kot vsak drug sadež najbolj tekne čim bolj sveže, ker pa večina nima brajde pred hišo, ga pač kupimo na zalogo. Na sobni temperaturi začne precej hitro gniti, zato ga hranimo v hladilniku, kjer bo zdržalo tudi dva tedna. Prav tako ga lahko spravimo v hladno klet, še dlje bo ostalo zdravo, če ga obesimo za peclje.

Rumeno, zeleno, rdeče in črno

Sorte grozdja se na prvi pogled ločijo zlasti po barvi jagod. Belo je pravzaprav rumene oziroma zelene barve, temno pa je obarvano v širokem razponu odtenkov, od svetlo rdečih do temnih, skorajda črno modrih. Glede na uporabo ločimo namizne sorte, ki se uživajo kot sveže sadje, ter sorte, ki so namenjene pridelavi vina ali rozin, predela pa se ga lahko tudi v sokove. Na trgu lahko kupimo tudi sorte brez pešk. Delitev na namizne in vinske sicer ni čisto upravičena glede na okus, gre bolj za to, da ima namizno večje in bolj privlačne jagode in je zato bolj zanimivo za potrošnika. Ampak kdor je poskusil zdrav, dobro zrel grozd na primer laškega rizlinga ali šipona, da ne omenjamo sladkih muškatov, bo potrdil, da po okusu prav nič ne zaostajajo za namiznimi sortami. Sicer pa je zgodovina grozdja oziroma trte, na kateri raste, izjemno dolga, spada med najstarejše znane vrste sadja. Uspeva tako rekoč po vsem svetu, našli ga ne bomo le v najskrajnejšem podnebju na Antarktiki.

Koristne snovi

Grozdje je odlično živilo, ki vsebuje številne za naš organizem koristne snovi. Med minerali omenimo kalij, kalcij, železo, magnezij in fosfor, med vitamini pa A, C in skupino B. Vsebuje tudi antioksidante, ki nevtralizirajo proste radikale in varujejo telo pred rakom in boleznimi srca in ožilja. Vendar je največ teh snovi v peškah in lupini, zato velja jagode uživati cele in jih dobro prežvečiti. Znano je, da čisti in krepi organizem ter pozitivno deluje na črevesje in ledvice, zato ga uživamo pri različnih dietah. Pri sladkanju pa vendarle velja previdnost, grozdni sladkor nam res daje energijo, vendar ima en kilogram okoli 600 kilokalorij, zato ga ne smemo jemati zgolj kot dodatek ali posladek.

Besedilo: Alenka Kociper
Naslovna fotografija: Thinkstock

Poskusite še: Fige s kozjim sirom in pistacijo

Odprta kuhinja

Portal za dnevni odmerek kulinaričnega navdiha.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.