Letos je dovolj jabolk, hrušk in sliv, da jih lahko nekaj tudi posušimo.

Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka KIS na Brdu pri Lukovici, ni samo teoretik, vsako leto sam nasuši veliko krhljev, tako da ima metodo dognano. Za primer vzame jabolko: meni, da je za sušenje primerno vsako, pač glede na okus: nekaterim bolj ugajajo poudarjene kisle note, drugim sladkorji. Med pet jabolčnih sort, ki pa bi jih, po svojem okusu, vendarle izbral kot najprimernejše, pa uvrsti majdo, topaz, elstar, rdeči boskopski kosmač in jonagold, za tiste, ki imajo radi sladke krhlje, tudi zlati delišes. Pri hruškah, na primer, je malo drugače: na prvem mestu je za sušenje legendarna viljamovka, »potem dolgo nič in potem mogoče vzamemo konferans,« meni Mavec. Hruške tudi vedno izberimo zrele, viljamovke rumene. Pri slivah se najbolje obnese čisto navadna domača češplja.

Kako pripravimo sadež za sušenje

Mavec najprej odločno opozori, da tudi za predelavo jemljemo samo zdravo, zrelo sadje, ne pa, kakor to radi počnemo, črvivega, obtolčenega, odpadlega zaradi ožiga ali zato, ker je bilo na veji premalo prostora za vse drobne šiške, ki jih nismo pravočasno razredčili. »To je selekcija za na kompost, sam se tega strogo držim,»« zabiča. »Je in predeluje se samo kakovost.«

Velikost svežih krhljev

Ko izberemo jabolka za sušenje, zaradi praktičnosti izberemo standardne velikosti, raje malo večje kot manjše. Namreč: »Poučili so me, da je idealna debelina krhlja, preden ga začnemo sušiti, 2,5 centimetra, torej palec, cola, na najdebelejšem delu,« pravi Mavec. In, sreča je na naši strani: kupljeni pripomočki za rezanje jabolk, ki jih razrežejo na osem delov in odstranijo srednji del s peškami, »izdelujejo« ravno pravo debelino, če imamo dovolj veliko jabolko, tako da se nam ni treba mučiti z rezljanjem na roke.

Sušenje

Ko naredimo dovolj svežih krhljev, jih razpostavimo na lese, Mavec priporoča, da jih podložimo tudi s peki papirjem, če morda kaj kapne. Kapljanju se sicer izognemo tudi tako, da krhlje vedno postavljamo tako, da gledajo v zrak, torej da stojijo na kožici. Tudi slive poskusimo postaviti tako, da le izločimo koščico, polovici pa naj se držita skupaj, in slivo poskusimo postaviti pokonci. To pomaga, da sokovi ne odtekajo, ampak ostanejo v krhlju, čeprav je ravno sliva najbolj nagnjena k izcejanju.

Mavec ima sicer posebno sušilnico, v kateri suši pri temperaturi med 65 in 70 stopinjami Celzija. Opozarja pa, da ima svojo metodo: posuši jih do trdega, da ropotajo, če padejo na mizo. Zmehča jih naknadno, in sicer tako, da jih v papirnati škatli postavi na zrak; v teh jesenskih dneh, ko je v zraku več vlage, jo bodo vsrkali tudi trdi krhlji, in sicer ravno toliko, kot je potrebujejo. Taki krhlji, navaja, krasno zdržijo brez posebnega ukvarjanja z njimi: nima jih v nobenih posebnih škatlah in se ne izsušijo, še manj pokvarijo. Kar pa se seveda težko prepreči v pregretih stanovanjih s centralnim ogrevanjem. Za take razmere jih je dobro vakuumirati.

Priporočamo še: Kako pravilno očistimo in lepo popražimo gobe

Fotografija: Thinkstock