Kako v živilih ohranimo kar največ hranilnih snovi

Na predavanju ob izidu knjige Sijaj, ki smo se ga udeležili pretekli teden, so zdravo prehrano definirali kot živila, ki v pravilnem razmerju vsebujejo vse potrebne snovi za naš organizem in ki jih zaužijemo v takšni kombinaciji, da nam omogočajo optimalen izkoristek hranil. Zdrava hrana ne sme vsebovati škodljivih snovi: ne tistih, ki so že v živilu, niti tistih, ki so mu dodani naknadno. Naša prehrana mora vsebovati dovolj oziroma toliko energije, kot je potrebujemo za naš način življenja.

Katera živila vsebujejo vsa hranila, ki jih potrebujemo?

Žal vas moramo razočarati, da živilo, ki bi vsebovalo čisto vse, kar za zdravo delovanje potrebuje naše telo, ne obstaja. Hranilno temu najbližje pa so mleko in jajca, saj vsebujejo večino esencialnih snovi za preživetje.

Pod hranila seveda uvrščamo ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, minerale in vitamine, a treba je izpostaviti dejstvo, da se velik del njih izgubi že na poti do našega krožnika. Da bi ohranili čim več hranil ter jih vnesli v svoje telo, moramo zato paziti, kako shranjujemo živila.

Zelo hitro se na primer izgublja vitamin C, za lažjo predstavo pod drobnogled lahko vzamemo sveže liste špinače, ki so sicer nadvse vitaminsko bogati, a po le enem dnevu hrambe v hladilniku se iz njih izloči več kot 50 odstotkov vitamina C. Nekaj odstotkov več se izgubi tudi pri zamrzovanju, iz hrane pa se izločajo tudi vitamini A, B12 in K, ki so občutljivi tudi na svetlobo.

Zamrzovanje in hlajenje

A shranjevanje v zamrzovalniku navsezadnje ni tako slabo, smo izvedeli. Sveže nabrana zelenjava ter ulovljene ribe, ki jih takoj zamrznejo v prehrambenih obratih z zmogljivimi industrijskimi zamrzovalniki, je bolj hranilna od tiste, ki jo sami nepravilno hranimo v hladilniku, saj hitro zamrzovanje bolj učinkovito ohrani vitamine. Enako pa ne velja za domače zamrzovanje, saj živila tam počasneje zaledenijo in tako izgubijo več hranilnih snovi.

Hranilnost živil je odvisna tudi od načina pridelave. Najbolj vitaminsko izropana so industrijsko pridelana in predelana živila, ki v naše telo velikokrat ne vnesejo skoraj nič drugega kot prazne kalorije. Da telesu tako zagotovimo potrebne snovi, moramo torej izbirati čim bolj neobdelana živila ter biti pozorni na ekološko pridelavo.

Kaj pa toplotna obdelava?

V nasprotju z nižjimi temperaturami toplotna obdelava v večini ni tako slaba, kar se tiče vitaminskega izkoristka, saj cepi nekatere beljakovinske in druge strukture, ki se tako lažje integrirajo v naše telo. Bolje se razgradi tudi škrob, ki je tako lažje prebavljiv, presenetilo pa nas je dejstvo, da je antioksidant likopen, ki ga na primer najdemo v paradižniku, našemu organizmu veliko bolj dostopen v predelani obliki (na primer pasiran v salsi) kot v svežem sadežu.

Skratka, popolnosti v prehranjevanju tudi tokrat nismo našli, potrdili pa smo si, da je ključ do dobrega počutja uravnotežena prehrana, čim bolj lokalno pridelana, in če se le da, nabrana na našem vrtu ali nekaj korakov stran od našega krožnika.

Preberite še: Seznam s pesticidi najbolj onesnaženega sadja in zelenjave

Fotografija: Thinkstock